'Fašistična agresija'

Zaradi dogajanj na Kosovu je zveza NATO izvedla bombni napad, ki je trajal do 10. junija 1999. V cerkvi Svetega Marka v Beogradu pa so se zadušnice za žrtve napada udeležili tudi srbski premier Vojislav Koštunica ter drugi funkcionarji njegove Demokratske stranke Srbije (DSS).

Srbska radikalna stranka (SRS) je ob obletnici žalostnega dogodka ocenila, da je NATO z agresijo nad Srbijo nadaljeval tudi po letu 1999, saj ji poskuša tudi danes odvzeti del njenega ozemlja - Kosovo. Vendar SRS ne bo nikoli dovolila, da bi NATO in njihovi srbski lakaji spremenili zgodovino ter proglasili žrtve za zločince, zločince pa za angele in junake, so poudarili v stranki. "Fašistična agresija" iz leta 1999 ne sme biti nikoli pozabljena, zločinci pa morajo za svoja dejanja odgovarjati pred zakonom, so še opozorili. Pred srbskimi sodišči in državljani pa bodo morali odgovarjati tudi tisti srbski predstavniki, ki so umaknili tožbe proti zvezi NATO zaradi njegovega napada, opozarjajo.

Podobne izraze so ob spominu na napad izbirali tudi predstavniki Socialistične stranke Srbije (SPS). Predsednik SPS Ivica Daćić je tako dejal, da je bil cilj NATO napada leta 1999 isti, kot je danes cilj "nekaterih velikih sil", to je Srbiji izmakniti Kosovo. Stranka bo "večno branila spomin in spoštovanje do vseh, ki so sodelovali v obrambi države in ki so dali življenje v obrambi Kosova," je še dejal Daćić, potem ko je SPS žrtve intervencije počastila z minuto tišine. V obrambi domovine pred napadom je bilo ubitih več kot 2000 ljudi, porušenih 61 mostov, tisoč objektov, 12 bolnišnic in 50.000 stanovanj, so še spomnili socialisti.

Sklep o napadu na ZRJ je leta 1999 sprejel takratni generalni sekretar zveze NATO Javier Solana pozno zvečer 23. marca 1999, tedanja zvezna vlada v Beogradu pa je istega dne razglasila razmere neposredne vojne nevarnosti. Prve bombe so padle na Prištino naslednjega dne nekaj pred 20. uro, zračni napadi pa so bil prekinjeni dan po 9. juniju, ko so predstavniki takratne jugoslovanske vojske in zveze NATO v makedonskem mestecu Kumanovo podpisali t.i. vojaško-tehnični sporazum, s katerim so opredelili podrobnosti umika vojske in policije ZRJ s Kosova.

Solana je dan pozneje izdal ukaz o prekinitvi bombardiranja ZRJ, Varnostni svet ZN pa je sprejel resolucijo 1244, na podlagi katere je bil odobren prihod mednarodnih sil na Kosovo (KFOR). Vse vojaške in policijske enote ZRJ so se umaknile s Kosova, prve enote KFOR pa so prišle v pokrajino 12. junija.