Direktor ameriške vesoljske agencije NASA Michael Griffin je izrazil navdušenje nad uspešno vrnitvijo ameriškega raketoplana Discovery na Zemljo. Misija je izjemen uspeh, "še boljši od fantastičnega", je dejal Griffin.
Poveljnica raketoplana Eileen Collins je po pristanku v letalski bazi Edwards na zahodni obali ZDA opisala potovanje v vesolje kot "fantastično". "Misija je bila fantastična," dejala, obenem pa izrazila veselje, da je spet doma.
"Tako smo veseli, da smo se vrnili in lahko povedali, da smo bili uspešni," je dejala, medtem ko je stala pred ogromnim plovilom. Dodala je, da je posadka dosegla postavljene cilje.
Vrnitev na Zemljo
Ameriški raketoplan Discovery se je po 14-dnevni misiji v vesolje vrnil na Zemljo, kjer je ob 14.12 po srednjeevropskem času uspešno pristal v letalski bazi Edwards v ameriški zvezni državi Kalifornija.
Po tragediji raketoplana Columbia 1. februarja 2003 je to prva uspešna vrnitev raketoplana na Zemljo, zato so jo v ZDA pozdravili z velikim navdušenjem. "Danes smo počastili posadko Columbie. Discovery smo varno pripeljali domov," je po končani akciji dejal vodja programa raketoplanov pri NASA Bill Parsons. "To je velik dan," je dodal.
Inženirji NASA so pojasnili, da so sistemi za nadziranje, fotografiranje in druge načine zbiranja informacij na raketoplanu delovali brezhibno. Prav tako tudi niso zabeležili nobene večje škode na plovilu, medtem ko je bilo v orbiti. "Upam, da to ljudem kaže, da se vračamo," je pojasnil vodja vesoljskih poletov pri NASA Bill Readdy.
"Imamo sicer še nekaj dela. Vemo, kaj moramo še postoriti, in to bomo tudi naredili," je dodal. "To je zagotovo najbolje dokumentiran polet v zgodovini raketoplanov," je zatrdil.
Eleganten pristanek
Pristanek je potekal povsem brez težav, čeprav so morali ob vstopu v atmosfero raketoplan preusmeriti na novo pristajališče. V ta namen je morala Collinsova upočasniti plovilo in ga ročno obrniti za približno 190 stopinj, kar je zelo zahteven manever, ki ga pred tem še nikoli ni izvedla.
Ko je plovilo že doseglo hitrost 352 km na uro je Collinsova, ki je znana kot vrhunska pilotka - še posebej vrhunska naj bi bila pri pristajanju - spet začela z ročnim upravljanjem plovila, da bi ga postopoma usmerila na pristajalno stezo.
Pristanek Discoveryja je stekel elegantno in povsem brez težav. NASA je tako izpolnila svoj dolgoletni cilj in se bo sedaj lahko usmerila na nadaljnji razvoj vesoljskega programa, za katerega že ima velike načrte.
Veselje tudi v Rusiji, Evropi in na Japonskem
Uspešnega pristanka Discoveryja se je razveselila tudi Rusija. "Pri misiji Discoveryja je šlo za neke vrste testno vožnjo. Sedaj mora NASA povedati, ali bo mogoče raketoplane uporabiti za prihodnje načrtovane redne polete," je dejal tiskovni predstavnik ruske vesoljske agencije Roskosmos, Konstantin Krejdenko. Po tragediji raketoplana Columbia so Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) oskrbovale le ruske rakete Sojuz.
Veselje je izrazila še Japonska. Uspešna obnovitev ameriških vesoljskih poletov "daje partnerjem z ISS, vključno z našo državo, veliko samozavesti," je dejal japonski minister za znanost in tehnologijo Nariaki Nakajama. Po njegovem mnenju bodo ZDA sedaj lahko brez težav pošiljale raketoplane v vesolje in neovirano nadaljevale z načrti za ISS.
"Veliko olajšanje" je slišati tudi z Evropske vesoljske agencije (ESA) v Parizu. Tiskovni predstavnik ESA je dogodek opisal kot "temeljno stopnjo, ki omogoča nadaljevanje z načrti". Dodal je, da čakajo na rezultate preiskave NASA o morebitnih tehničnih problemih in upajo, da bodo lahko še letos na ISS poslali nemškega astronavta.
