Prihod šefa Facebooka v Bruselj je sicer povzročil kar nekaj slabe volje v Veliki Britaniji, kjer si že dlje časa prizadevajo, da bi Mark Zuckerberg njihovi politiki pojasnil, kaj družba počne z zasebnimi podatki uporabnikov, a jim Zuckerberga še ni uspelo prepričati, da bi prišel.
Mark Zuckerberg je po poročanju Reutersa pred poslanci dejal, da v "zadnjih nekaj letih niso preprečili, da bi se orodja, ki so jih zgradili, uporabljala v škodo". Zuckerberg je poleg tega obljubil zavezanost izboljšanju trenutnega stanja in izpostavil znatne naložbe za zagotovitev varnosti uporabnikov, na primer podvojitev števila ljudi, ki pri Facebooku skrbijo za varnost uporabnikov, na več kot 20.000 do konca tega leta.
Zuckerberg je evropskim poslancem zatrdil, da bo Facebook v celoti spoštoval novo evropsko zakonodajo o varstvu osebnih podatkov od petka naprej, a vodja evropskih liberalcev Guy Verhofstadt je podvomil o resničnosti teh navedb.
Zuckerberg je danes v Bruslju tudi zagotovil zavezanost Facebooka Evropi in obljubil nadaljnje naložbe na stari celini, kjer bo podjetje do konca tega leta po njegovih besedah zaposlovalo 10.000 ljudi v dvanajstih evropskih mestih, medtem ko jih sedaj 7000.
V minulih dneh je bilo precej polemike o tem, ali naj bo razprava s šefom Facebooka javna ali za zaprtimi vrati. Na koncu so se dogovorili za prenašanje po spletu.
Evropski poslanci so šefu Facebooka zastavljali zelo konkretna vprašanja, na primer ali je pripravljen sodelovati z evropskimi organi, da preiščejo, ali ima družba monopol. Veliko je bilo očitkov, da se je številnim vprašanjem izognil.
Verhofstadt je šefu Facebooka na primer položil na srce, naj poskrbi za to, da se v zgodovino ne zapiše kot "genij, ki je ustvaril digitalno pošast".
Šef Facebooka je na zaslišanju v ameriškem kongresu pred časom že prevzel osebno odgovornost za zlorabo osebnih podatkov več deset milijonov uporabnikov tega družbenega omrežja in opozoril na "oboroževalno tekmo" proti ruskemu širjenju dezinformacij.
London je sicer na bojni nogi z ameriškim gigantom. Poslanec Julian Knight je platformo označil za "območje brez morale, namenjeno nasilnemu vpitju in širjenju norih teorij".
Med drugim naj bi platforma ogrožala verodostojno in kvalitetno novinarstvo, pa tudi znanost, saj je postala območje, kjer se širijo nedokazane, bolj ali manj za lase privlečene teorije, in celo ovirala preiskave zakonitih oblasti.
Julian Knight je še dodal, da je nesprejemljivo, da podjetje ne želi priznati svojega vpliva na družbo in prevzeti odgovornosti: "Uničujete pravico do zasebnosti. Cambridge Analytica ni problem. Vi ste problem."
Pri Facebooku sicer trdijo, da so po izbruhu škandala, ki je bil za Cambridge Analytico celo usoden, saj jo je privedel v bankrot, uvedli številne ukrepe, ki tretjim stranem omejujejo dostop do podatkov o uporabnikih Facebooka.
S tem naj bi tudi onemogočili škodljive zunanje politične kampanje, a mnogi dvomijo, da družba res počne dovolj, saj so prav podatki oziroma njihova obdelava, med glavnimi viri njihovega dohodka.
Na Zuckerbergovo zaslišanje v Evropskem parlamentu se je že odzvala tudi evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova, ki meni, da je bil to korak Facebooka k obnovitvi zaupanja, a da jih mora slediti še več in da mora družba prevzeti več odgovornosti za ogromne količine osebnih podatkov, ki ji jih zaupajo uporabniki.
Ob tem je Jourova znova spomnila na skorajšnjo uveljavitev nove evropske zakonodaje o varstvu osebnih podatkov, ki "ima zobe in bo zavarovala Evropejce".
Facebook je v odgovoru na aprilsko pismo komisarke z vprašanji o razsežnosti afere na stari celini potrdil možnost, da so s Cambridge Analytico neprimerno delili podatke do 2,7 milijona ljudi v EU.
Facebook je tarča očitkov zaradi razkritja informacij, da je britansko podjetje Cambridge Analytica zlorabilo podatke približno 50 milijonov njegovih uporabnikov za prirejanje osebnih sporočil v politične namene. Tako naj bi vplivali na kampanjo o izstopu Velike Britanije iz EU in na izid ameriških volitev leta 2016.
Afera z zlorabo osebnih podatkov uporabnikov Facebooka je izbruhnila nekaj mesecev pred uveljavitvijo korenite reforme evropskih pravil o varstvu osebnih podatkov ta petek.
V Bruslju svarijo, da bo z novimi pravili takšno početje zelo drago - podjetjem grozi kazen v višini do štirih odstotkov njihovega letnega prometa. Nova pravila sicer ne bodo veljala retrospektivno, tako da v omenjenem primeru ne pridejo v poštev.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.