Moskovski dnevnik Komersant špekulira, da so bili talci žrtev eksperimenta s plinom, ki ga je izvedla ruska obveščevalna služba FSB. Na seznamu mrtvih je doslej 117 talcev in 50 teroristov. Številke so začasne, saj je več deset ljudi še vedno v kritičnem stanju. Skoraj vse žrtve so, kot so priznale zdravstvene oblasti, umrle zaradi plina, ki so ga uporabile posebne enote. A posebna enota Alfa tega plina nima na svojem seznamu opreme. V nobenem primeru ne smemo izključiti možnosti, da so bili ubiti talci žrtve poskusa v boju proti mednarodnemu terorizmu.
Italijanski časnik Corriere della Sera pa ocenjuje, da bi morala Evropa Rusijo zdaj prisiliti v pogajanja za avtonomijo Čečenije. Putin se je v Čečeniji spustil v vojno, ki je vojaško ne more zmagati, obenem pa je ne sme izgubiti, ker bi tako postavil na kocko enotnost ruske federacije (kar bi bilo slabo za vse, kajti razpad jedrske velesile bi bil nekaj čisto drugega kot razpad Jugoslavije). Putin je izkoristil solidarnost po 11. septembru, da se Zahod ne bi vmešaval v kršenje človekovih pravic, ki jih izvaja ruska vojska v tej uporniški republiki. Zahod ima dobre razloge za samokritiko. Ne da bi pospešili destabilizacijo Rusije, kar bi bilo v nasprotju z zahodnimi interesi, morata Evropa in Amerika vendarle poskusiti prisiliti Putina v pogajanja za pravo in daljnosežno avtonomijo Čečenije.
Pariški Liberation razpravlja o nesmiselnosti vojne v Čečeniji: Lahko pri 120 ali morda 150 mrtvih talcih sploh govorimo o uspehu, ali le o polovičnem uspehu? V Parizu, Washingtonu ali Londonu tega prav gotovo ne moremo, čeprav so Jacques Chirac, George Bush in Tony Blair ruskemu predsedniku takoj izrazili olajšanje in solidarnost, ne da bi bili natančno seznanjeni z razsežnostmi drame v moskovskem gledališču. Vprašanje je, če bo Putin to s smrtmi obremenjeno "rešitev" prestal brez škode. Konec koncev žrtve niso socialno ogrožene skupine, temveč spadajo v mestni in izobraženi sloj prebivalstva. Človek lahko le upa, da bo ta drama spodbudila pomisleke glede nesmiselnosti kolonialne vojne v Čečeniji, ki jo bo Putin najverjetneje še okrepil.
Francoski Le Figaro je prizanesljivejši do akcije ruskih specialcev. Drama s talci Rusijo potisnila v zahodni tabor, saj se mora tako kot zahodne države soočati s terorizmom. Vrsta komentatorjev je menila, da bo ruskega predsednika ta preizkus okrepil. Pozdravili so njegovo odločnost in hladnokrvnost. Pa je imel Vladimir Putin sploh izbiro? Prizadevanj za neodvisnost kavkaške republike Čečenije ni nikoli toleriral, pomembnejša je bila enotnost Ruske federacije in nadzor nad nafto. Drama s talci pa je vodila do prelomnice drugačne vrste. Rusijo je dokončno potisnila v tabor zahodnih držav. Osvobojena od svoje komunistične preteklosti je Moskva zdaj žrtev prav takšnih težav, s katerimi se soočajo etablirane demokracije: mednarodnim terorizmom islamistov.
Ruski časnik Vedomosti piše, da nihče ne bi smel obsojati poteka reševalne akcije. Več sto ljudi je namreč rešenih. Tudi Američani so 11. septembra izdali ukaz za sestrelitev ugrabljenih potniških letal, da bi tako s smrtjo več deset potnikov na krovu letal rešili življenja več tisočev na tleh. Skrivnostnost glede sestave uporabljenega plina ima lahko različne vzroke. Morda so uporabili prepovedane kemikalije. Ali pa ne želijo izdati sestave zelo učinkovitega, a ne prepovedanega plina. Takšen plin namreč trenutno iščejo vse vojske sveta, še posebej Pentagon.