Basler Zeitung: Akcija je bila menda skrbno načrtovana, je zagotovil predsednik Bush. Človek mu lahko tudi verjame. Vendar so tveganja takšne vojaške akcije celo pri največji natančnosti velikanska. Kolateralna škoda bo nujna in v muslimanskem svetu utegnejo podobe porušenih domov in mrtvih civilistov v Afganistanu podžgati protiameriško razpoloženje. Z letalskimi napadi ne bodo rešiliproblema terorizma. V nasprotju s skrajno revnim afganistanskim ljudstvom pomočniki Osame bin Ladna razpolagajo s sredstvi in načini za varovanje pred manevrirnimi raketami. Ne le lovec, tudi preganjani je tedne po 11. septembru izrabil za intenzivne priprave na odločilni spopad.
Der Standard: Združene države Amerike so tudi v primeru Afganistana same vzredile svojega bodočega sovražnika. Kolikor že je postalo nujno vsesvetovno zavezništvo in mednarodno delovanje proti terorju, ima tisto, kar poteka pod oznako "solidarnost", svojo globoko senčno stran: sankcioniranje državnega terorja in sprejetje vladavine vojske. Nobene glasne kritike več na račun napadov ruske vojske v Čečeniji, nobenega resnega spraševanja glede Severnega zavezništva, nobenih zadržkov več v zvezi s Pakistanom. Zato grozi huda nevarnost (kot v primeru Sadama Huseina ali samih talibanov), da z milijardami nekdo redi bodoče sovražnike in ustvarja nova krizna žarišča.
Algemeen Dagblad: Po grozljivem napadu na New York in Washington je padla odločitev za premišljeno ravnanje, ki zasluži podporo vseh konstruktivnih sil na svetu. Teroristična mreža, v kateri človek, kakršen je Osama bin Laden, že dolga leta igra pomembno vlogo, bo tudi iz pričujočih povračilnih ukrepov poskušala izpeljati svoje nezaslišano opravičevanje. Za odločilno soočenje z zlom pa so nujno potrebne politične in diplomatske pobude. Če bo milijonom ljudi, ki morajo svojo nedolžnost plačevati z revščino, lakoto in nenehnimi smrtnimi grožnjami zagotovljena celovita človekoljubna pomoč, potem zlo ne bo več moglo rasti.
De Telegraaf: Načrtovana akcija je po krvavih napadih na Svetovni trgovinski center v New Yorku in na Pentagon, v katerih je umrlo na tisoče nedolžnih ljudi, v vsakem pogledu legitimna. Te akcije zaslužijo podporo vseh, saj omenjeni napadi predstavljajo tudi napad na našo demokracijo in vrednote. Ker so znani krivci, takšen napad ne sme ostati nekaznovan. Svetu se obetajo težki časi. V akcijah bodo umirali tako vojaki kot nedolžni civilisti. Ob danih pogojih je to neizogibno in ni se moč obotavljati. Po prvih vojaških akcijah v Afganistanu je potrebno terorizem zajeziti po vsem svetu. Šele tedaj bo možna vrnitev v normalnost.
El Mundo: Časi miru so mimo. Pri vojni, ki se je zdaj začela, je komajda moč napovedati, kako se bo razvijala, kako dolgo bo trajala in kako se bo končala. Napadi na Afganistan se v temelju razlikujejo od vseh prejšnjih vojaških pohodov. Obstaja pa hud dvom, ali so začete operacije sposobne zaustaviti teroristično nevarnost in ljudi, kakršen je bin Laden. Pridržki niso moralne, temveč praktične narave. Napadi, ki jih je začel ameriški predsednik George Bush, so povsem upravičeni. A osvojitev Afganistana ni uspela niti Aleksandru Velikemu, niti Britancem, niti Rusom.
Le Figaro: V 21. stoletju ni poteklo niti leto do prve velike vojne. Drugačne vojne, saj ne poteka proti eni deželi, temveč proti ideologiji in praksi terorizma, ki je 11. septembra udaril z do tedaj neznano močjo. Spopad bo trajal dolgo. Nove grožnje Osame bin Ladna kažejo na trdovratnost teroristov. Njihov "vojaški boj" se ni končal 11. septembra, saj so sovražniki demokracije pripravljeni na dolgotrajen spopad. Napadi, četudi so bili skrbno načrtovani, ne bodo nemudoma uničili sovražnika. Najhujša iluzija bi bilo verjeti, da je terorizem moč premagati že samo s tem, da smo se tako odločili.
Nepszabadsag: Akcija ne predstavlja nikakršne dokončne zmage in odprave mednarodnega terorizma. Slednji se opira na široko razpredeno mrežo in neštete zagrizene rezerviste, ki so pripravljeni na samomor. Povsod po svetu. Z akcijo ne bo premagana iz tega izhajajoča realna nevarnost. Ne le zaradi možnih "maščevalnih akcij", temveč tudi zaradi dolgoročnih interesov, za katere pri vsem tem gre. V osrednji Aziji so največja še neizkoriščena nahajališča nafte. Da bi postala dostopna svetu, je potrebno to območje umiriti in položiti naftovode od nahajališč nafte in zemeljskega plina do pristanišč. Za vse to pa ni potreben zgolj miroljubni Afganistan, temveč tudi miroljubno mednarodno okolje.
Corriere della Sera: Zdaj, ko se je začel prvi globalni vojaški pohod proti terorizmu v zgodovini; pohod, ki bo žal terjal tudi nedolžne žrtve, je moč ameriškemu predsedniku Bushu priznati, da se je nanj pripravil z neverjetno samokontrolo in ravnovesjem. Zato je ta pohod upravičil kot pošteno in zakonsko utemeljeno vojno, ki ni zaznamovana z maščevanjem. Bush je dal talibanom skoraj mesec dni časa, da bi z izročitvijo bin Ladna prihranili strahotno kazen, ki je sedaj zadela Afganistan. Namesto da bi uporabil razum, se je kabulski režim odločil za laži in provokacije. Tako predsedniku ni ostala nobena izbira. Začel je spopad, v katerem naj bi bil padec talibanov zgolj prvo poglavje.
Rzeczpospolita: Napad na Afganistan je bil dolgo pričakovan. Talibane, ki ščitijo teroriste, je potrebno kaznovati. Tako ne mislijo le Američani, temveč večina. Pričakovati je, da teroristi ne bodo položili orožja, da bomo priča številnim grožnjam, kakršnih si doslej nismo predstavljali. To bo cena, ki jo bo treba plačati z vojno napovedjo fanatičnim teroristom. A ni druge poti za odpravo te strahotne grožnje. Civilizirani svet mora v tem trenutku stati na strani Združenih držav Amerike.
Financial Times: Ameriški predsednik George Bush in britanski ministrski predsednik Tony Blair sta storila prav, ko sta poudarila, da vojne proti talibanskim teroristom v Afganistanu ni moč dobiti le z bombami. S tem sta dala jasno vedeti, da bo vojaškim napadom sledilo dolgo obdobje političnega in človekoljubnega delovanja. To je za obstoj mednarodne koalicije in za podporo muslimanskih držav življenjskega pomena. Kljub temu je velika nevarnost, da bodo vsi načrti izničeni zaradi množičnih žrtev med civilnim prebivalstvom. Kar pa je le eden od problemov pri pričujočem izzivu. Njegove zapletenosti v žaru boja ne gre pozabiti.
Pravo: Rakete na cilje v Afganistanu pomenijo več kot le konec čakanja na povračilo Združenih držav. Vojna ne poteka le proti eni deželi, temveč proti določeni skupini, tudi tistim, ki podpirajo njihove teroristične cilje. Washington kljub temu ni streljal kar tako, saj je po 11. septembru potrpežljivo zbiral dokaze in koval zavezništvo proti glavnim osumljencem - bin Ladnu in talibanom. Nejasno je le še, koliko časa bo trajal napad na talibanski režim in kako bo vse to izgledalo. Začetek napadov pa je vendarle korak, ki ga je ameriški predsednik Bush napovedal z besedami: Na svetu ni prostora za teror.
Liberation: Prezgodaj je še za oceno vojaških napadov. Lahko pritrdimo napadu na talibanski režim in vsemu, kar lahko pripomore k osamitvi "legije" Osame bin Ladna. Ni pa nam treba govoriti, da tako razdejana država, kot je Afganistan, razpolaga še z več tisoči objektov, ki jih je treba množično bombardirati, kar nujno vodi v žrtve med prebivalstvom, ki je že dolgo časa talec tako tujih sil kot tudi lastnih vojaških gospodarjev.
The Daily Telegraph: Bilo je ganljivo, kako sta oba voditelja angleško govorečega sveta nagovorila svoja naroda. Kako nenavadno je bilo slišati, da laburistični ministrski predsednik hvali, upravičeno, konservativnega republikanskega predsednika Združenih držav. Retorični vlogi se zdita zamenjani: Bush je bolj zvenel kot Churchill, Blair se je izognil dramatičnemu stilu. Ni naključje, da to zavezništvo tako dobro deluje prav v kriznih časih. Temelji na nečem več, kot je zgolj izmenjava obveščevalnih podatkov. Temelji na skupni kulturi, skupnem jeziku in skupni veri v dejavno obrambo svobode.