Algemeen Dagblad: Putin upravičeno grozi, da se ne bo umaknil pred terorizmom. Zato pri njemu za izpolnitev zahtev po umiku ruskih sil iz Čečenije ni nikakršnih možnosti. Vendar pa s tem še ni rečeno, da je v boju proti terorizmu dovoljeno vse. Putin je s tem mračnim razvojem dogodkov utrpel poraz, tako na mednarodni kot domači sceni. Politična rešitev vojne v Čečeniji je spet tako daleč kot še nikoli. In njegovi privrženci ga ne bodo mogli zaščititi. Vprašanje je, če mu bo odpuščeno, kajti vprašljivo je, če bi si odpuščanje sploh zaslužil.
Le Monde: Napad na gledališče se je sprevrgel v pokol. Vse ob tem spominja na sovjetske čase. Za Putina življenja talcev niso bila prioriteta. Želel je znova vzpostaviti red. Kriza s talci je preveč izzivala moč Kremlja. Oblasti nočejo dati informacij o plinu, družine pa ne smejo obiskati svojih svojcev v bolnišnicah. Vse spet spominja na sovjetske čase: netransparentnost, izkrivljena skrivnostnost, državne laži in manipulacije javnega mnenja. Putin je s tem potrdil svoj ugled skrupuloznega avtokrata. Če so se specialne enote že v Moskvi tako obnašale, si lahko samo predstavljamo, kakšne metode potem uporabljajo v Čečeniji.
Corriere della Sera: Samo presenečeni smo lahko ob ugotovitvah, da nova demokratična Rusija na svojih državljanih uporablja plin, kar ni dosti boljše od časov ruskih carjev ali sovjetov. Tudi v demokratični Rusiji se zdi, da se politična oblast še ni povsem osvobodila brutalnih lastnosti aziatskih despotizmov. S tem so tako Evropejcem kot Američanom pokazali, da ne smemo pozabiti, kako se je treba pogajati z našimi "zavezniki" v Moskvi.
La Repubblica: To ni glasnost, transparentnost, ki jo je napovedoval nekdanji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. Kar nam je s krvavim koncem drame s talci pokazal Putin, je ravno nasprotje. Že kot se je pokazalo ob molku ob brodolomu jedrske podmornice Kursk, je beseda Glasnost - ki se je začela uvajati po jedrski tragediji v Černobilu in ki je zaznamovala prehod iz sovjetskih časov v dobo demokracije - črtana iz besednjaka Kremlja. Ruski predsednik se obnaša, kot da ne bi bilo javnega mnenja, ne na doma ne na tujem, ki bi mu moral polagati račune.
