Direktor tovarne aluminija v priporu

Madžarske oblasti so aretirale direktorja tovarne aluminija in ga odpeljale na zaslišanje, je sporočil premier Viktor Orban in dodal, da ga je policija pridržala za 72 ur. Premier je še povedal, da bodo tovarno začasno nacionalizirali ter da bi morali odgovorni za nesrečo nositi finančne posledice.

Orban je tudi napovedal, da naj bi na Madžarskem imenovali odposlanca za zaščito pred nesrečami. Odškodnine naj bi po napovedih madžarskega premierja plačalo podjetje, ki je odgovorno za nesrečo, in ne davkoplačevalci. Ponovil je tudi, da bodo morali odgovorni za nesrečo prevzeti odgovornost. Poslanci so njegove besede pospremili z aplavzom.

Že osma žrtev nesreče

Na prizadetem območju so našli truplo osme žrtve nesreče. Pogrešanih zdaj ni več, 45 ljudi pa ostaja v bolnišnici, je sporočil predstavnik madžarske reševalne službe Tibor Dobson.

Lastniki tovarne so sicer danes izrazili sočutje vsem družinam, ki so zaradi okoljske nesreče izgubile svoje bližnje, sicer pa

Na pomoč strokovnjaki

Ekipa civilne zaščite bo delala na obnovi prizadetih območij in ocenjevala dodatna tveganja. Glavna skrb ostaja vprašanje, kako zmanjšati posledice morebitnega novega razlitja gošče, kar naj bi bilo po mnenju madžarskih uradnikov neizogibno. Zaščitni zid iz kamenja in zemlje sestavljajo na hitro, saj želijo zajeziti pričakovano novo izlitje.

Strokovnjake iz EU je zahtevala Madžarska, ki se trudi razumeti okoljske in zdravstvene posledice zaradi rdečega blata, ki pokriva površino okoli 40 kvadratnih kilometrov, vključno z več mesti in vasi.

Blato, ki je ostanek letne proizvodnje aluminijevega oksida, je zelo alkalno in vsebuje težke kovine, zato bo prva naloga mednarodnih strokovnjakov oceniti nevarnost za podtalnico in zemljo ter nevarnost za zdravje ljudi, ko se strupeno blato izsuši in bo nevarnost v zraku.

Petčlanska ekipa civilne zaščite bo kasneje poskušala obnoviti naravno okolje na opustošenih območjih in poskušala preprečiti nadaljnje nevarnosti. "Hitra izbira te ekipe ... jasno kaže, da evropska solidarnost deluje," je povedala komisarka EU za krizno odzivanje Kristalina Georgieva. Glavna skrb je zdaj drugi rezervoar, ki lahko vsak čas popusti.

Okoljski državni sekretar Zoltan Illes je v nedeljo povedal, da je kolaps rezervoarja neizogiben. Tisoč petsto metrov dolg in štiri metre visok zaščitni nasip s temelji, širokimi 30 metrov, s katerim nameravajo zaščititi bližnje vasi pred morebitnim novim razlitjem strupene gošče, je končan do treh četrtin, dela pa potekajo v skladu z načrti, je povedal tiskovni predstavnik reševalne operacije Tibor Dobson.

Če zid ne bi zdržal, bi v okolje steklo dodatnih od pet do sedem milijonov ton rdečega blata. ''Nasip, če bi imeli dodatne tri dni časa, bi lahko zaustavil vsakršno novo izlitje strupene gošče,'' je povedal. Oblasti zdaj upajo, da bodo delo končali pravočasno ter da ne bo več deževalo, saj lahko blato zato postane bolj tekoče in tako težje obvladljivo.

Novo razlitje bi lahko prizadelo območje do kilometer na sever, če ga ne bodo uspeli zajeziti. Več tisoč prebivalcem vasi Devecser so zato že naročili, naj bodo pripravljeni na hitro evakuacijo. Dobson je povedal tudi, da čiščenje vasi, ki jih je poplavila strupena rdeča gošča, napreduje. Do zdaj so očistili 16 stavb in jih poškropili s sadro, ki nevtralizira visoko alkalnost strupene gošče.

Potočnik opozarja na nesorazmernost med zakonodajo in nadzorom

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je danes v Ljubljani opozoril na pogosto nesorazmerje med strogo evropsko okoljsko zakonodajo in ustreznostjo nadzora ter implementacije na nacionalni ravni. Potočnik je opozoril, da je zakonodaja EU na področju okoljske ustreznosti industrijskih objektov sicer stroga in jo je pri prilagajanju evropskemu pravnemu redu najtežje vnesti v nacionalne pravne sisteme, a dodal, da mora biti implementacija na nacionalni ravni in regionalnih ravneh ustrezna.

Komisar ni želel ugibati, ali se je to zgodilo tudi v primeru nesreče na Madžarskem, zato je po njegovem prepričanju prav, da se to temeljito preveri. Okoljsko dovoljenje IPCC je madžarska tovarna aluminija namreč dobila leta 2006, kakor je Potočnik obveščen, pa so nedavno izvedli tudi inšpekcijo.

V Bruslju bodo na podlagi ugotovitev preiskave proučili, ali je treba spreminjati ali dopolnjevati zakonodajo. Potočnik meni, da je zakonodaja EU taka, da bi morali biti objekti v EU ustrezni, a to po njegovih besedah znova privede do vprašanja implementacije in nadzora, ki ju je treba okrepiti. Še posebej se po njegovi oceni odpira vprašanje, kako združiti nadzor in implementacijo na nacionalni ravni s tisto na ravni Unije.

Pričakovati, da lahko Evropska komisija igra vlogo splošnega evropskega nadzornika, je po njegovih besedah namreč preprosto nemogoče, saj v Bruslju kadrovsko niso dovolj opremljeni. Potočnik je tako opozoril na nesorazmerje med pričakovanji državljanov in držav ter sredstvi, ki so jih pripravljeni Komisiji nameniti za nadzor nad okoljsko zakonodajo.

Glede možnosti posebnega solidarnostnega sklada za primere okoljskih nesreč, kot obstaja v primeru naravnih nesreč, je Potočnik zatrdil, da so v Bruslju odprti za tovrstne pobude, vendar je ob tem dejal, da gre za denar držav članic in njihovo pripravljenost.