Evropski poslanci sprejeli direktivo o avtorskih pravicah

Besedilo direktive je nastalo po dveh letih usklajevanj, ki so razdvojila zagovornike avtorskih pravic in kritike, ki so v dokumentu prepoznali možnost za cenzuro interneta.

Direktiva je del reforme avtorskega prava v EU, ki bi bila prilagojena digitalni dobi, v kateri glavni dostop do ustvarjalnega dela in novinarskih člankov predstavljajo ponudniki, ki omogočajo pretakanje glasbe s spleta, platforme z videom na zahtevo, agregatorji novic in plaftorme, ki uporabnikom spleta omogočajo nalaganje vsebin.

Z namenom, da bi spodbudila razvoj kreativnih industrij v Evropi, jo je Evropska komisija predlagala septembra 2016. Po več kot dveh letih dopolnjevanj in prilagajanj so Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija februarja letos dosegli načelno politično soglasje glede ureditve avtorskih pravic v času globalnih komunikacijskih omrežij.

Evropski poslanci so se danes sicer v razpravi o avtorskih pravicah zavzeli za zaščito avtorjev, a so ostali razdeljeni glede podpore direktivi. Eni so opozarjali na nekatere sporne člene, ki naj bi ogrožali svobodo izražanja, z druge strani so se vrstili pozivi, da je zadnji čas za zaščito avtorskih pravic.

Poročevalec Axel Voss (EPP) je evropske poslance pred glasovanjem pozval, naj direktivo  podprejo in s tem zagotovijo boljše razmerje med platformami in imetniki avtorskih pravic. Po njegovi oceni je nova zakonodaja korak v pravo smer na področju pravic avtorjev, digitalnega sveta in svobode izražanja.

V bran direktivi je stopila tudi evropska komisarka za digitalno ekonomijo in družbo Marija Gabriel, ki je ocenila, da omogoča skupen cilj posodobitve avtorskih pravic v 21. stoletju. Dejala je, da bo zakonodaja okrepila pogajalsko stališče ustvarjalcev, da dobijo pravično povračilo za svoje delo.

Politične skupine pa so bile bolj razdeljene. Medtem ko je ta uživala jasno podporo med poslanci Evropske ljudske stranke (EPP), iz katere je tudi glavni poročevalec Voss, in pri liberalcih (Alde), je bilo iz vrst socialdemokratov (S&D) in evropskih zelenih slišati glasne kritike predvsem na račun 11. in 13. člena, ki sta v posodobljeni direktivi preštevilčena v 15. in 17. člen.

Pri spornih členih so med drugim opozarjali, da bodo v vsakem primeru spletni giganti še vedno zaslužkarji, saj imajo trenutno edini na voljo sisteme za filtriranje, ki jih bodo prodajali drugim manjšim podjetjem, prizadetim v okviru direktive. Na drugi strani zagovorniki trdijo, da programov za filtriranje vsebin, ki so avtorsko zaščitene, ne bo in da z direktivo ne bodo cenzurirali spleta.

Poslanka Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D) je prepričana, da direktiva ne vzpostavlja ravnotežja med vsemi udeleženci. Skupaj z Julio Rede (Zeleni) sta spomnili, da so številni državljani po evropskih mestih konec preteklega tedna protestirali proti direktivi. Redejeva je zavrnila nekatere očitke, da so protestnike domnevno plačali lobisti in spletni giganti. Kritična je bila tudi do drugih evropskih poslancev, ki so po njenem prepričanju prezrli številna vprašanja in pozive glede direktive, s katerimi so državljani polnili njihove spletne nabiralnike.

Večina slovenskih evroposlancev glasovala proti direktivi

Razočaranje nad sprejetjem direktive brez glasovanja o spornih členih so prek Twitterja izrazili tudi nekateri slovenski evropski poslanci. Večina jih je glasovala proti direktivi, podprli pa so jo Lojze Peterle, Franc Bogovič in Ivo Vajgl. 

Bogovič je med drugim dejal, da v direktivi pravici do svobode govora na internetu in zaščite avtorske vsebine nista izključujoči, ampak da se je našel kompromis. Vajgl pa je pojasnil, da je tehtnem premisleku ocenil, da bi odlaganje sistemske ureditve tega področja lahko prineslo več škode, kot sprejetje zakonodaje s pomanjkljivostmi, ki se jih lahko popravi.

Evroposlanka iz vrst SD Tanja Fajon je sprejetje direktive označila za "gnilo zmago kolektivnih organizacij in velike glasbene industrije nad malimi imetniki avtorskih pravic". 

Tudi evroposlanka Romana Tomc (SDS) je opozorila, da "pomisleki pri uporabnikih niso bili v celoti odpravljeni". Proti sta glasovala tudi druga evroposlanca iz vrst SDS, Milan Zver in Patricija Šulin. 

Proti je glasoval tudi Igor Šoltes, ki je podobno kot Fajonova izrazil nezadovoljstvo, da se ni glasovalo o dopolnilih. Kot je ocenil na razpravi po glasovanju, predstavlja direktiva resno grožnjo, da bo zadušila ustvarjalnost, ki jo Evropa potrebuje.

Levica: Temen dan za internet

Iz Levice so sporočili, da sprejem Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu pomeni temen dan za internet. "Kratko bomo potegnili vsakdanji uporabniki in mali ustvarjalci, svetovni splet pa bo postal še bolj nadzorovan in monopoliziran," so zapisali.

Kot pravijo, je 348 evropskih poslancev in poslank, ki so sodelovali pri tej odločitvi, zavestno ignoriralo stotisoče protestnikov, rekordno, pet milijonov podpisov težko peticijo, in argumente strokovnjakov s številnih področij.

"Gre za pokazatelj, kako močno lobistični interesi in netransparentni postopki zaznamujejo sprejemanje odločitev v Evropski uniji. Maja nas čakajo evropske volitve. Čas je, da pokažemo vrata tistim poslancem, ki ne delijo vizije interneta kot prostora svobodne izmenjave idej, razvoja in kreativnosti," so še dodali.

Pred poslopjem Evropskega parlamenta se je sicer pred razpravo zbralo več deset zagovornikov direktive, ki so mimoidočim delili letake s pozivom k sprejetju. Med podpisniki letaka #Yes2Copyright je več sto evropskih ustvarjalcev, med njimi tudi več deset slovenskih ustvarjalcev s področja filma in gledališča.

Slovenski avtorji sprejetje direktive pozdravili

Slovenski avtorji glede direktive držijo skupaj in njeno sprejetje s strani Evropskega parlamenta pozdravljajo. Direktor zavoda Aipa Gregor Štibernik je dejal, da se v imenu avdiovizualnih avtorjev lahko zahvalijo "vsem, ki so glasovali za direktivo in za kreativno Evropo". Avtorji bodo po njegovih besedah s sprejemom direktive lahko končno zahtevali ustrezno poplačilo za uporabo svojih del, opomnil pa je, da je vse odvisno od tega, kako bo direktiva implementirana v nacionalno zakonodajo. Pred nami sta dve leti implementacijskega roka, sam postopek pa bo vodilo ministrstvo za gospodarstvo.

Tudi likovni umetniki pozdravljajo sprejem direktive, saj je, kot je dejal Aleš Sedmak, na medmrežju nujno treba vzpostaviti ravnovesje in zagotavljati avtorjem nadomestilo za rabo avtorskih pravic. Likovniki trenutno ne morejo uveljavljati niti osnovnih avtorskih pravic, Sedmak pa je spomnil, da so se zavzeli za vzpostavitev svoje kolektivne organizacije. "Sprejetje direktive nam je v oporo in v podporo," je dodal.

Predstavnik književnikov in založnikov Luka Novak (Sazor) je povedal, da so v imenu združenih slovenskih ustvarjalcev zadovoljni, "ker je končno prišlo do tega, da se bo internet začel urejati tudi z vidika avtorskega prava in da ne bo več vladal neke vrste Divji zahod, kjer vsak dela, kar hoče in za uporabno avtorskih vsebin ne plača nič".

Predstavnik glasbenih avtorjev in fonogramske industrije Dario Rot pa je dejal: "Danes je velik dan za vse imetnike pravic, avtorje, glasbenike, ki bo prinesel velike spremembe v digitalnem okolju v vsej Evropi. To pomeni, da se bo Youtube vsaj delno izenačil z drugimi glasbenimi portali, ki v tem trenutku delujejo legalno in tudi plačujejo primerna nadomestila vsem ustvarjalcem ali imetnikom pravic. Ne bo več imel svojih pravil, kot jih ima zdaj, ko recimo v Sloveniji ustvarjalec ni dobil nič."

Društvo novinarjev Slovenije prav tako pozdravlja sprejem direktive. "Po več kot desetletju brezplačnega izkoriščanja avtorsko zaščitenih del na internetu je sprejeta regulacija, ki bo ustvarjalcem zagotovila pravično plačilo za uporabo njihovih del. Direktiva vsebuje pomembne določbe za kreativno in medijsko industrijo ter avtorje. Tako izdajateljem kot novinarjem zagotavlja delež od uporabe avtorskih del na internetu (11. člen), uvaja princip primernega in sorazmernega nadomestila za avtorje (14. člen), transparentnost, alternativni mehanizem za reševanje sporov in možnost, da avtorje zastopajo njihovi sindikati (členi 14-16)," je pojasnila predstavnica društva novinarjev Špela Stare.

Po besedah sogovornice pa poslanci žal niso izkoristili možnosti za izboljšanje besedila: "Novinarske organizacije si bomo zdaj prizadevale za izboljšanje pozicije novinarjev pri implementaciji direktive v nacionalno zakonodajo in začele pogajanja z izdajatelji za pošten in sorazmeren delež pri razdelitvi avtorskih nadomestil, ki jih bo direktiva zagotovila izdajateljem medijev."

Možnost izboljšanja direktive se je izmuznila za zgolj pet glasov

Direktorica Inštituta za intelektualno lastnino Maja Bogataj Jančič je opomnila, da je bilo med glasovanjem o tem, ali bi glasovali o sprejetju direktive kot celote ali pa bi jo vendarle še popravljali z amandmaji, le pet glasov razlike, kar se ji zdi precej povedno. Z izglasovanjem direktive sta bila tako sprejeta tudi sporna 11. in 13. člen (po novem 15. in 17. člen), na katera so ves čas opozarjali kritiki direktive, in naj bi po predvidevanjih poznavalcev področja prinašala dolgoročne negativne posledice.

"S kolegi pravniki domnevamo, da bo direktiva prinašala precej pravnih problemov, upam pa, da bo 11. člen prinesel tudi nadomestila novinarjem in končnim ustvarjalcem ter da bo 13. člen predstavljal mehanizem, da bodo vsaj nekateri ustvarjalci dobili nadomestila od Googla in podobnih platform," je razmišljala sogovornica, a ob tem opozorila na to, da bo na podlagi 13. člena zaradi potrebe po vzpostavitvi mehanizmov za nadzor in odstranjevanje vsebin s spleta izločenih več vsebin, kot jih avtorsko pravo sicer dovoljuje. Maja Bogataj Jančič je dodala, da je za Slovenijo ključno, da bi v direktivo vključene določbe o izjemah, ki ta hip niso dovolj dobre in so med drugim vezane na izobraževanje, v svojo zakonodajo čim bolje implementirala.