Evropski poslanci so v Strasbourgu zavrnili začasni sporazum med EU in ZDA o podatkih o evropskih državljanih iz sistema Swift, ki ZDA omogoča uporabo bančnih podatkov državljanov Unije v boju proti terorizmu.
Zavrnitev sporazuma je podprlo 378 evropskih poslancev, 196 jih je bilo proti, 31 je bilo vzdržanih. Glasovalo je 605 od skupno 736 evropskih poslancev.
Besedilo, ki so ga sklenile ZDA in 27 članic Unije, je tako pravno nično, Evropski parlament pa od Evropske komisije in Sveta EU zahteva pogajanja o novem, dolgoročnem sporazumu, ki mora upoštevati določila Lizbonske pogodbe in Listine EU o temeljnih pravicah.
Prenos bančnih podatkov bo sicer kljub današnji zavrnitvi v Evropskem parlamentu v praksi še vedno potekal, in sicer preko Nizozemske na podlagi njenega dvostranskega sporazuma z ZDA.
Kljub temu gre za presedan, saj se je prvič v zgodovini zgodilo, da je Evropski parlament prekinil kakšno mednarodno pogodbo.
Zavrnili predlog o preložitvi glasovanja
Predsednik največje skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke, Joseph Daul je tik pred glasovanjem predlagal preložitev glasovanja. Njegov predlog so podprli tudi evropski konservativci in reformisti (ECR). Parlament je nato predlog o preložitvi glasovanja zavrnil – podprlo ga je 290 poslancev, 305 jih je bilo proti, 14 pa se jih je vzdržalo.
Nova evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je dejala, da tudi Evropska komisija podpira preložitev glasovanja. Po njenih besedah bi komisija ob preložitvi glasovanja dobila mandat za nova pogajanja o stalnem sporazumu že konec februarja, nato pa bi nemudoma začela pogajanja z ZDA. "Moj cilj je doseči nov sporazum, ki bi imel varovalke za zaščito podatkov," je zatrdila Malmströmova. Predsednik skupine socialistov Martin Schulz je ob tem komisarko vprašal, zakaj tega ni podpirala že v času švedskega predsedovanja v drugi polovici lanskega leta.
Poročevalka o sporazumu Swift v Evropskem parlamentu Jeanine Hennis-Plasschaert (ALDE) pa je parlamentu predlagala, naj glasuje proti, saj, kot je dejala, Svet EU ni izpolnil vseh pogojev za preložitev glasovanja. Po njenih besedah je imel Svet EU dve leti časa za sklenitev boljšega sporazuma "Če bi ameriška administracija ameriškemu kongresu predlagala nenadzorovan pretok zasebnih podatkov ameriških državljanov, vsi vemo, kaj bi kongres odgovoril, kajne?" je še dejala evropskim poslancem tik pred glasovanjem.
Zaskrbljeni glede nadzora
Evropske poslance v zvezi s sporazumom Swift najbolj skrbi, da se podatki o bančnih računih in finančnih transakcijah državljanov EU pretakajo v ZDA brez kakršnega koli nadzora in v velikih količinah.
Problematično je tudi, da lahko ZDA podatke posredujejo naprej tretjim državam in da ZDA lahko omenjene podatke v skladu s svojo zakonodajo hranijo do 90 let, medtem ko je v EU ta rok pet let.
ZDA razočarane
ZDA so odločitev sprejele z razočaranjem. Menijo, da je poteza udarec proti skupnemu boju proti terorizmu.
"Ta izid je udarec ameriško-evropskemu protiterorističnemu sodelovanju," so sporočili iz ameriške misije pri Evropski uniji v Bruslju. "Ta odločitev je prekinila pomemben protiterorističen program, v katerem je bilo odkritih več kot 1500 primerov in številni namigi za evropske vlade in ki je pomembno pripomogel k skupnim prizadevanjem ZDA in EU v boju proti terorizmu," so še zapisali v izjavi za javnost.
Podjetje, ki upravlja s podatki o transakcijah na tisoče bank
Začasni sporazum Swift je začel veljati 1. februarja. Države članice EU so sporazum podprle konec novembra lani, tik pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, ki daje parlamentu več pristojnosti na tem področju. Tudi to je povzročilo veliko vroče krvi v Evropskem parlamentu na račun tega sporazuma.
Swift je sicer zasebno podjetje, ki upravlja s podatki o transakcijah na tisoče bank. Sedež podjetja je v Belgiji, ima pa tudi podružnico v ZDA. Po terorističnih napadih 11. septembra 2001 je ameriška vlada od podružnice Swifta v ZDA zahtevala dostop do vseh transakcij s ciljem učinkovitega protiterorističnega ukrepanja.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.