O načinu reševanja iraške krize imajo evropske države različne poglede - Italija in Velika Britanija podpirata ameriška stališča o napadu, medtem ko sta Francija in Nemčija previdnejši, podporo pa slednji uživata pri večini manjših evropskih držav. Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner pa je ob tem dejal, da bi morala Evropa nastopati enotno, saj bi na ta način okrepila svojo moč.
Nemški obrambni minister Peter Struck je ob robu zasedanja povedal, da so nemško-ameriški odnosi na najnižji ravni v zadnjih desetletjih in da se v bližnji prihodnosti namerava srečati z ameriškim kolegom Donaldom Rumsfeldom. Spregovorila bosta o Iraku, ob tem bo Rumsfelda pozval k uporabi "mehkejših prijemov" do Iraka, saj si Nemčija nadvse prizadeva izogniti se vojni in s tem tudi političnim posledicam, ekonomskim težavam ter smrtnim žrtvam.
Tudi njegov avstrijski kolega je dejal, da se je potrebno vojaški akciji izogniti, najti pa je treba politično rešitev. Evropske države je pozval, naj poenotijo svoja stališča do Iraka, saj jih bodo različni pogledi oddaljili od cilja - da bi v prihodnosti igrala pomembnejšo vlogo v svetu.
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je povedal, da imajo evropske države vendarle enotno mnenje o reševanju iraškega vprašanja. To je: problem mora rešiti Varnostni svet ZN. "To ni zadeva za NATO, ampak za ZN, zato čakamo na rešitev", je Solano dopolnil George Robertson, generalni sekretar zveze NATO, ki je prav tako prisoten na srečanju.
Poleg Iraka so se ministri posvetili še prepadu med vojaškimi zmožnostmi Evrope in Amerike. Solana je že pred odhodom na Kreto povedal, da mora Evropa sedanje stanje izboljšati. Da Evropa resnično zaostaja za ZDA, se je pokazalo v primeru vojne na Balkanu, ko se je EU povsem zanašala na ameriške sile, ter v visokotehnološki vojni v Afganistanu. Kljub temu, da bosta Francija in Britanija namenili več denarja za vojaške zadeve, se zaostajanje Evrope za ZDA ne bo zmanjšalo.
