Evropski mediji skeptično o Hrvaški: nepovabljena gostja in nova Grčija

A če so širitve v preteklosti povzročile evforične zabave, je tokrat vzdušje precej mlačno.

Za začetek ne manjka skeptikov na domačem terenu. "Kaj pa naj bi praznovali? To, da bomo postali sužnji, ker smo premajhni, da bi nas veliki upoštevali?" se sprašuje Zorak Horvat.

Mlačni pa so tudi odzivi že obstoječih članic. V evropskih medijih je mogoče te dni brati celo naslove "EU dobiva novo Grčijo", Der Spiegel pa je članek naslovil kar "Nezaželena gostja".

Dejstvo je, da se bo Hrvaška pridružila najrevnejšim državam EU, za njo bosta le še Romunija in Bolgarija. Hrvaški BDP je namreč 39 odstotkov pod evropskim povprečjem.

Brezposelnost je visoka. Dosega 21 odstotkov, pri mladih 40 odstotkov. Podpora mladih vstopu Hrvaške v povezavo je zato razumljiva – računajo namreč, da bodo lažje šli s trebuhom za kruhom. Nekaj, nad čemer niso navdušene stare države članice, ki imajo že dovolj svojih brezposelnih.

Hrvaško gospodarstvo je v velikih težavah, pišejo evropski mediji. Potrebuje močne injekcije tujega kapitala, vendar so birokratske ovire prevelike, da bi se vlaganja tam izplačala. Na listi konkurenčnosti Hrvaška zaseda 81. mesto.

Država pa kopiči dolgove, dodajajo. Nova letošnja zadolžitev bo znašala 5 odstotkov, skupni dolgovi so na okoli 60 odstotkih, ali povedano drugače – EU dobiva nov kritični primer zadolžene država.

Slaba novica je tudi, da sta bonitetni hiši Moody's in Standars&Poor's hrvaške obveznice uvrstili med tiste z "junk" statusom.

Hrvaško gospodarstvo se je od izbruha krize skrčilo za 11 odstotkov, BDP je rast nazadnje beležil leta 2008. Izvoz znaša okoli 20 odstotkov, čeprav je za članice EU običajen dvakrat večji.

Evropski mediji pišejo tudi o tem, da je glavni motor hrvaškega gospodarstva turizem, pa še to le kakšne štiri mesece na leto. Težava pa je, da bo vstop Hrvaške v EU zaradi vizumske politike otežil potovanje ruskim in turškim turistom, katerih število je v državi vsako leto večje.

Hrvaška na drugi strani od EU pričakuje predvsem denar iz njenih razvojnih skladov. Samo v drugi polovici prihodnjega leta naj bi država prejela 655 milijonov evrov ali 1,5 odstotka BDP. Skupaj pa naj bi se k sosedom iz bruseljske blagajne med letoma 2014 in 2020 steklo 11,7 milijarde evrov.

Vprašanje pa je, kjer bodo končale, menijo predvsem nemški mediji in izpostavljajo, da bo Hrvaška ena najbolj skorumpiranih članic EU. Transparency International namreč Hrvaško po indeksu skorumpiranosti uvršča na 62. mesto – za Kubo.

Evropske države od Hrvaške sicer pričakujejo predvsem novo tržišče za prodajo svojih izdelkov, navsezadnje gre za več kot 4 milijone novih možnih kupcev. Vendar pa imajo ti precej majhno kupno moč.

Der Spiegel pa dodaja, da bo vstop v EU še posebej težak za hrvaško gospodarstvo, ki bo z zastarelo strukturo podjetij, ki za evropsko konkurenco tudi tehnološko zaostajajo, le težko konkuriralo, kar naj bi prineslo več stečajev. Ljudje, ki bi izgubili delo, pa bi se pridružili "kolateralnim žrtvam" vstopa v EU, kamor že spada okoli 10.000 ljudi iz ladjedelništva.

Kljub temu avstrijska tiskovna agencija poudarja, da bo vstop Hrvatom prinesel veliko pozitivnega, država pa je tudi napovedala, da bodo njihova podjetja nadaljevala z vlaganji na Hrvaškem.

Hrvaška bo vstop v povezavo sicer obeležila v velikim praznovanjem, na katerem pa ne bo enega najvplivnejših evropskih obrazov – nemške kanclerke Angele Merkel. In njena odsotnost po mnenju številnih pove marsikaj, čeprav v njenem uradu zatrjujejo, da je edini vzrok odsotnosti prezaposlenost.

Bo pa to za nekaj časa zadnje pristopno praznovanje. Več držav je namreč odločenih, da mora EU zdaj utrditi obstoječo povezavo, priznavajo pa tudi napake iz preteklosti, predvsem z Romunijo in Bolgarijo, ki sta vstopili nepripravljeni, in upajo, da napake niso ponovili s Hrvaško.

Do naslednje širitve bi tako po mnenju nekdanjega predsednika Evropskega parlamenta Hansa-Gerta Pötteringa lahko minilo tudi desetletje.