Nemški FAZ: Ko je Nato pred petimi leti medse povabil prve države iz Srednje Evrope, je Moskva grozila z novo ledeno dobo. Do tega le ni prišlo in novih grobov ni bilo treba kopati. Tudi širitev atlantskega območja varnosti in stabilnosti proti severu in jugovzhodu ne bo strateška grožnja za Rusijo, ki si je medtem zagotovila lasten privilegiran dostop do zavezništva. In ker želi tu Nato pustiti odprta vrata, tudi za države, ki tokrat niso bile povabljene med članice, ni razloga za paniko: če bodo ostale na poti demokracije, pomirile zunanje in notranje potencialne konflikte in izpolnile vse vojaške zahteve, potem se članstvo obeta tudi njim.
Rossijskaja Gaseta: Realnost včasih presega najbolj drzne napovedi. Kdo ve, morda pa bo do naslednjega vrha o širitvi zveze Nato prišlo v kongresni palači v Kremlju. Po mnenju več strokovnjakov je tokratni vrh NATO v Pragi odločilen. Ali bo Nato s tem dobil novo življenje, ali pa bo še hitreje začel izgubljati svoj pomen, kar se dogaja vse od konca hladne vojne, še posebej pa od 11. septembra lani. Mnogi celo menijo, da je Praga zadnja priložnost za Nato, da ostane mednarodno pomembna struktura. Druge tovrstne priložnosti Washington Evropejcem zagotovo ne bo več ponudil.
Le Mond: Če se Nato ne bo prilagodil grožnjam jutrišnjega dne, potem je zapisan počasnemu propadu, pa četudi se mu pridružujejo nove članice. Zato ZDA pritiskajo na svoje zaveznice, naj povečajo obrambne izdatke in modernizirajo vojske, da bi bile kompatibilne z oborožitvijo in tehnologijo ameriške vojske. Ta program bi bil sicer bolj prepričljiv, če bi šlo za usklajeno vizijo Američanov in Evropejcev ter če bi temeljil na skupni analizi tveganj in protiukrepov na ta tveganja. Vendar iz tega ni nič. Po razumevanju Američanov bi moral biti Nato v službi ameriške politike. Lahko obžalujemo to ameriško "ugrabitev" zavezništva. Dokler pa si Evropejci ne bodo znali zagotoviti, da se sliši njihov glas, bo vsak njihov protest zaman.
Bolgarski Trud: Povabilo ne pomeni, da bodo sprte institucije v državi ubrale prijateljske tone. Povsem nasprotno; povabilo v zavezništvo je zgodovinska podpora in do dejanskega sprejema bo še težko priti. Ali lahko polnopraven član atlantske družine postane država, kjer je prejšnji dan od lakote umrl otrok? V kateri je šestina za delo zmožnih ljudi brezposelnih, bolnišnice bankrotirane, več tisoč otrok pa ne hodi v šole? In kjer so se spori in nasprotovanja med državnimi institucijami polegli samo zaradi vrha Nato v Pragi? Švedski Dagens Nyheter: To je bil zgodovinski dan v Pragi, ko je Nato odprl vrata še za sedem držav. Pa vendar kot leta 1999 v Washingtonu, ko je vojna na Kosovu zasenčila pristop Madžarske, Češke in Poljske, je tudi tokratna širitev zavezništva v senci svetovne politike. Veliko bolj gre za vprašanja o Iraku. Dolgoročno bo moral biti Nato sposoben se izogniti grožnjam udarca Sadama Huseina. Pri tem gre za oblikovanje novih kapacitet in za vzpostavitev enot za hitro posredovanje. Članice morajo biti pripravljene tudi na svoj prispevek v boju proti terorizmu.