Evropske milijarde in slovensko stališče: Imamo težave s podporo vladavini prava?

Sveženj za obnovo Evrope po pandemiji v osnovi vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

Je pa veliko vprašanje, kako ta sredstva koristiti. Ključna vprašanja danes bodo tako razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, izračunavanje nacionalnih ovojnic, pogojevanje in upravljanje ter lastni viri, pa tudi sam obseg svežnja in rabati. 

Varčna četverica – Nizozemska, Avstrija, Danska in Švedska, ki jih podpira tudi Finska, nasprotuje nekritičnemu "metanju denarja v malhe držav, kjer so finance kot vodnjak brez dna". Te države pa so zaradi tega stališča seveda užaljene.

Vseeno naj bi današnji predlog šel v prid varčevalno naravnanim državam, količina nepovratnih sredstev naj bi se zmanjšala na približno 450 milijard evrov, povečal pa bi se del posojil. Varčne države tudi s to idejo še niso povsem zadovoljne. 

Na drugi strani pa največje potencialne prejemnice pomoči – s Španijo in Italijo na čelu – izjemno nasprotujejo krčenju sredstev. Razkorak med željami držav je tako velik, da se marsikdo sprašuje, ali bodo pogajanja resnično končana danes. 

Financial Times: Slovenija ima težave s podporo vladavini prava

Poleg tega so težave ne samo z zneskom, ampak s pogoji pomoči. Kot velika ovira na poti do dogovora se je – nepresenetljivo – pojavil madžarski premier Viktor Orban, ki je z Brusljem že nekaj časa na bojni nogi zaradi avtokratske, svojeglave politike. Ta izjemno nasprotuje ideji, da bi bila evropska sredstva pogojevana s spoštovanjem vladavine prava. 

Med pogajanji je tako Budimpešta zahtevala, da se vse potencialne sankcije, ki vključujejo odtegnitev denarnih izplačil, izglasujejo s soglasno podporo vseh vlad. "Orbanovo pozicijo sta podprli zaveznici Poljska in Slovenija, ki sta prav tako zavrnili osnutek, ki je predlagal, da je za izglasovanje sankcij potrebna kvalificirana večina," je danes o razmerah pisal Financial Times.  Pri tem gre seveda znova omeniti, da spoštovanje vladavine prava spada med temelje EU in temelje sodobne, demokratične države. 

Več držav, med drugim varčna skupina in Francija, je sicer zahtevalo, da je eden od pogojev pomoči ta, da je mogoče sredstva odreči, če so kršene temeljne pravice EU. Pogoj, ki se na prvi pogled zdi racionalna zahteva, po drugi strani pa gre v nos predvsem vladam, ki so z Brusljem na bojni nogi zaradi odnosa do vladavine prava, medijske svobode in podobnih tem. 

Čeprav torej nekatere države pogoje vidijo kot način izsiljevanja in izražanja moči enih držav nad drugimi, je avstrijski kancler Sebastian Kurz danes dejal, da podpira nizozemskega kolega, ki vztraja pri varovalki o vladavini prava. "To je resna stvar in menim, da na tem področju ne moremo sklepati slabih kompromisov."

Janša: Hočemo samo enake standarde za vse

"Drugi dan poskusov za dosego dogovora o proračunu in skladu za okrevanje. EU se ponovno kaže v vsej svoji kompleksnosti razlik, majhnosti in veličinah, sebičnosti in solidarnosti. Za nekatere dana od očetov, za druge pribojevana. Test vztrajnosti," je o pogajanjih na Twitterju zapisal premier Janez Janša. Pozneje pa objavil še fotografijo iz obdobja njegove prve vlade (2004–2008) in dodal, da pogreša to obdobje, "ko je bilo manj dnevne politike in več strateškega razmišljanja". 

V odzivu na poročanja, da ima Slovenija težave z vladavino prava, pa je danes na Twitterju dodal: "Ne. Hočemo samo, da se za vse uporabljajo enaki standardi. Za Poljsko, Slovenijo, Luksemburg, Madžarsko, Nemčijo ... Enake standarde, ko gre za neodvisno sodstvo, medije, svobodo govora. Ne podpiramo pa selektivne pravice in dvojnih meril  na nobenem področju."

SD: "Izstop iz kluba jedrnih držav EU je velika zgodovinska napaka." NSi zagovarja vladavino prava

Na dogajanje v Bruslju so se odzvali v stranki SD. Tanja Fajon je ocenila, da je Slovenija na zasedanju Evropskega sveta dokončno zapustila klub jedrnih držav Evropske unije, ki jih povezuje spoštovanje vladavine prava kot temeljne vrednote EU. "Umeščenost Slovenije med jedrne države EU je ena najpomembnejših zunanjepolitičnih usmeritev, potrjena tudi s strategijo zunanje politike, sprejeto v Državnem zboru. Odstop od te usmeritve se je nakazoval že vse od oblikovanja tretje Janševe vlade. Zdaj je dokončno postal dejstvo, in to v nasprotju s sprejetimi strateškimi dokumenti slovenskega parlamenta. Slovenija se je sredi evropskega vrha pri odločanju o najpomembnejšem evropskem projektu desetletja postavila na napačno stran, tujo vrednotam in načelom, ki smo jih razvijali vse od vključitve v Evropsko unijo. To je velika zgodovinska napaka," je ocenila. 

Prepričana je, da je v Evropski uniji končno dozorelo razumevanje, da je za okrevanje in obstanek v konkurenčni tekmi z drugimi svetovnimi silami nujna sprememba modela varčevanja z modelom vlaganj, usmerjenih v zeleni načrt, digitalizacijo, pomoč ljudem in gospodarstvu ter v raziskave in razvoj. To je po njenih besedah zgodovinska sprememba.

Za mnenje pa smo povprašali koalicijske partnerice SDS. Odgovor smo do zdaj prejeli od NSi. "Podrobnejših informacij glede pogovorov v Bruslju v tem trenutku v nimamo. Glede vprašanja vladavine prava pa je stališče NSi jasno: za krščanske demokrate sta pravna država in spoštovanje zakonov temelj demokracije, svobode ter varnosti,  kar bomo vedno zagovarjali in branili."

"Če bi nekateri voditelji imeli čisto vest, ne bi zahodnim državam članicam EU, ki so ustanoviteljice te Unije, predavali o vladavini prava. Dovolj je tega, da je EU le bankomat, medtem ko se teptajo in zlorabljajo temeljne vrednote povojne Evrope," pa je tvitnila evropska poslanka iz vrst NSi Ljudmila Novak (EPP).

Predsednik koalicijske stranke SMC Zdravko Počivalšek pa je pojasnil, da ne spreminjajo zavezanosti skupnim vrednotam EU. "Ostajamo na poti, ki smo jo izbrali na referendumu leta 2003. Izkrivljanje tega dejstva za potrebe dnevnopolitičnih barometrov doma je nekorektno," je zapisal na Twitterju.

"Vsi želimo okrepiti zaupanje v skupne EU-vrednote, to pa je cilj, ki ga bo težko doseči, če bo glas enih članic v Bruslju nadvladal glasove drugih," je izpostavil.

Aleksandra Pivec je na svojem FB profilu zapislala: "Od trenutnih pogajanj za VFO (Večletni finančni okvir) v Bruslju bo odvisna prihodnost SLO. Zdaj je čas, da notranje politične boje postavimo v ozadje in združimo moči, da izpogajamo, kar je najboljše za našo državo Slovenijo. Tudi na področju kmetijstva, kjer se jutri začno težki pogovori o VFO za naslednjo SKP (Skupno kmetijsko politiko)."

Na Twitterju se je odzval zdravstveni minister Tomaž Gantar: "Pravna država in spoštovanje človekovih pravic so demokratični standardi vsake sodobne družbe. Upam na uspešen dogovor v Bruslju!"

Igra za več denarja

Ko gre za pogajanja o evropskih milijardah, se sicer obeta nadvse zanimiva nedelja. Poročila včerajšnjega dne pravijo, da sta bila nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron izrazito slabe volje zaradi zahtev varčevalne skupine. 

Nizozemski premier Mark Rutte je na primer vztrajal, da ne bo glasoval za noben predlog, ki od držav ne zahteva reform, medtem ko v Italiji takšni ideji seveda nasprotujejo. Italijanski premier Giuseppe Conte je dejal, da morajo biti orodja za reševanje krize "sorazmerna in učinkovita". 

"Premikamo se v pravo smer, ampak čaka nas še veliko dela," je po dolgih urah pogajanj tvitnil avstrijski premier Sebastian Kurz. Nekoliko manj optimističen je bil neimenovani diplomat za Politico. "Nekateri so tukaj, da uprizarjajo šov, ne, pa da bi se pogajali, medtem ko drugi res želijo sporazum," je dejal.  

Je pa pod črto jasno, da je dogovor nujno potreben. Novi koronavirus je močno ohromil evropsko gospodarstvo in brez jasnega ter finančno podprtega načrta okrevanja EU čakajo hude težave, ki bi povezavo potisnile tudi na rob obstoja.