S podpisom ustavne pogodbe, ki je bila dokončno izpogajanega na vrhu EU junija letos, bo odprta pot za njeno ratifikacijo v državah članicah, ki naj bi bila sklenjena v dveh letih. V imenu Slovenije sta ustavo podpisala premier Anton Rop in zunanji minister Ivo Vajgl. Vsi voditelji so se sicer pod ustavno pogodbo podpisali dvakrat - najprej pod dejansko pogodbo, nato pa pod njen sklepni akt. Sklepni akt so podpisali tudi voditelji treh držav kandidatk, ki so bile aktivno vpete v oblikovanje ustave, in sicer so to Bolgarija, Romunija in Turčija.
Zakaj ustavna pogodba?
"Evropa z današnjim dnem dobiva ustavo, ki temelji na dvostranskem in neločljivem konsenzu državljanov in držav članic. Ta ustava bo potrebovala podporo in ves čas obnavljajočo se zavezo tako državljanov kot vlad članic," je v slovesnem nagovoru v uvodu v podpisno slovesnost dejal italijanski premier Silvio Berlusconi.
Trenutno predsedujoči EU, nizozemski premier Jan Peter Balkenende je poudaril, da je današnji podpis "ne konec, temveč nov začetek. Ustava nam daje večjo možnost Evropo narediti varnejšo, bogatejšo in pravičnejšo," je dejal Balkenende.
"Ključnega pomena je, da 25 držav članic zdaj ratificira ustavno pogodbo, in to prepričljivo in pravočasno," pa je poudaril irski premier Bertie Ahern, pod taktirko katerega je EU junija letos po težkih in dolgotrajnih pogajanjih dosegla soglasje o ustavi.
Pogajanja in usklajevanje ustavne pogodbe, ki so se začela konec leta 2001, so se po dolgem in napornem delu le končala junija letos. Ustava, ki bo nadomestila dosedanje pogodbe EU in je sestavljena iz preambule in štirih obsežnih delov, bo v delovanje EU vnesla vrsto novosti, tako v institucionalnem delu kot tudi pri izvajanju politik. Nova skrb voditeljev je zdaj njena ratifikacija, pogoj za njeno uveljavitev, ki pa ne bo lahka, saj bo o ustavi deset članic izvedlo referendum. Slovenije sicer ni med njimi.
"Današnji dan je zgodovinski," je danes v Rimu dejal Lojze Peterle, zdaj evropski poslanec iz Slovenije, v letih 2002 in 2003 pa član predsedstva konvencije o prihodnosti EU. "Evropska unija bo dobila pogodbo ustavnega značaja, ki bo postavila nova, boljša skupna pravila igre, ki jih v razširjeni sestavi tudi potrebuje."
Podpis zasenčila kriza glede Evropske komisije
"Vlade, ki danes podpisujejo ustavo, nimajo zadnje besede. To imajo ljudje, ki bodo morali ratificirati pogodbo skozi nacionalne parlamente ali na referendumih," je dejal predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell. "Storimo vse, da bomo pridobili zaupanje državljanov," je tudi dejal.
Slovesni podpis ustavne pogodbe je deloma zasenčila nepričakovana kriza z imenovanjem nove Evropske komisije. Potem ko je v sredo, takorekoč na predvečer podpisa, Evropski parlament z grožnjo, da jo bo na glasovanju zavrnil, dosegel, da je predsednik prihodnje komisije Jose Manuel Barroso umaknil svojo ekipo, se je EU znašla pred izzivom, ki mu v zgodovini ni para. Nova komisija namreč, kot določajo pogodbe, 1. novembra ne more prevzeti položaja. Barroso upa, da bo imel predlog nove komisije pripravljen do 17. novembra.
Začasno bo tekoče posle sicer opravljala aktualna komisija Romana Prodija, a voditelji bodo že v Rimu skupaj z Barrosom začeli iskati rešitev zapletene situacije. Pred prihodom v italijansko prestolnico je Barroso povedal, da si v komisiji želi omejeno število sprememb, "gotovo manj kot osem ali deset", pri katerih pa bo v posameznih primerih potrebna zamenjava kandidata, saj samo njegova prerazporeditev ne bo zadoščala.
Rop ne pričakuje Potočnikove zamenjave
Slovenski premier Rop je danes v Rimu dejal, da računa na razplet institucionalne krize ob imenovanju Evropske komisije "v roku naslednjega meseca", kot je tudi že napovedal Barroso. Rop je še ocenil, da bodo spremembe v prihodnji Evropski komisiji potrebne, ne zdi pa semu verjetno, da bi vplivale na kandidaturo Janeza Potočnika za komisarja.
"Če bo Barroso opravil le majhno prestrukturiranje, vprašanje Potočnika ni na mestu. Če bo v Sloveniji prišlo do postavitve novega predsednika vlade in če bo to vprašanje odprto, pa lahko pride do menjave," je komentiral Lojze Peterle.
Besedo imajo tudi voditelji "spornih" kandidatov
Svoje morajo na to temo povedati tudi voditelji, še posebej tistih držav, od koder prihajajo sporni komisarski kandidati. Najhujše kritike in zavrnitev na zaslišanju si je v Evropskem parlamentu sicer prislužil Italijan Rocco Buttiglione (pravosodje, varnost, svoboda), na udaru pa so bili še Madžar Laszlo Kovacs (energetika) ter tri kandidatke, Nizozemka Neelie Kroes (konkurenca), Danka Mariann Fischer Boel (kmetijstvo) ter Latvijka Ingrida Udre (davki).
Tako je madžarski premier Ferenc Gyurcsany vzel v bran kandidata za komisarja za energijo Kovacsa, češ da je edini madžarski kandidat za komisarski položaj. Ta je bil sicer deležen ostrih kritik Evropskega parlamenta zaradi nepoznavanja področja, za katerega naj bi bil pristojen v novi komisiji.
