Doslej je namreč kancler Gerhard Schröder poudarjal, da bo o ustavi odločal nemški parlament, saj nemška ustava referenduma na zvezni ravni ne omogoča.
Kot je v nedeljo v okviru dvodnevnega srečanja nemške rdeče-zelene koalcije dejal predsednik SPD Franz Muentefering, se je stranka v koaliciji z Zelenimi odločila, da si bo prizadevala spremeniti nemško zakonodajo tako, da bi ta dovoljevala referendumsko glasovanje na zvezni ravni. Takšna sprememba bi zahtevala dvotretjinsko večino v spodnjem in zgornjem domu nemškega parlamenta. Ustavne spremembe, ki jih načrtuje vladajoča koalicija, bi tako vključevale "ljudska posvetovanja na zvezni ravni", odločitev o spremembi ustave pa bi utegnila pasti to jesen.
"Ljudstvu moramo omogočiti, da bo lahko izreklo svoje mnenje," je predlog koalicije pojasnil predsednik socialdemokratov, ki je k sodelovanju povabil tudi opozicijske krščanske demokrate (CDU/CSU). Vendar pa je Muentefering zavrnil predlog nekaterih članov konservativne stranke, da bi referendum na zvezni ravni izpeljali izključno v primeru evropske ustave. Referendumu so naklonjeni tudi številni vplivni nemški politiki, vključno z vodjo CSU, bavarskim ministrskim predsednikom Edmundom Stoiberjem.
Slovenija ne načrtuje referenduma o evropski ustavi
Sredi junija na vrhu EU v Bruslju sprejeto evropsko ustavo bodo voditelji vseh članic unije podpisali 29. oktobra v Rimu, vendar bo začela veljati šele, ko bo končan postopek ratifikacije v vseh podpisnicah - to lahko storijo po parlamentarni poti ali z glasovanjem na referendumu.
Nekatere članice - Grčija, Švedska, Finska, Ciper, Malta, Estonija, Litva in Madžarska bodo ustavno pogodbo potrjevale z glasovanjem v parlamentu, tako kot je doslej veljalo tudi za Nemčijo. Za referendum so se doslej odločili v Franciji, Veliki Britaniji, Španiji, na Portugalskem, Danskem, Irskem, Nizozemskem, Češkem, v Belgiji in Luksemburgu. Slovenija tovrstnega referenduma za zdaj ne načrtuje.
