Španski premier Mariano Rajoy se je na srečanju z vodjo opozicijskih socialdemokratov Pedrom Sanchezem dogovoril, da bi januarja v Kataloniji izvedli regionalne volitve. To naj bi bil del izrednih ukrepov, ki naj bi jih španska vlada uvedla ob načrtovani začasni odpravi avtonomije Katalonije.
Cilj teh ukrepov mora biti "vnovična vzpostavitev normalnosti, pravne države in samouprave", sta se strinjala Rajoy in Sanchez.
Dogovor o predčasnih volitvah v Kataloniji je danes za nacionalno televizijo potrdila tudi predstavnica socialistov Carmen Calvo.
Španska vlada bo sicer predvidoma v soboto na izrednem zasedanju odločila, s kakšnimi ukrepi namerava ustaviti načrte katalonskih oblasti za razglasitev neodvisnosti.
Gre za ukrepanje v skladu s 155. členom ustave, po katerem se je vlada odločila poseči, ker katalonska regionalna vlada Carlesa Puigdemonta ob izteku postavljenega ultimata ni privolila v končanje prizadevanj za neodvisnost. Konkretne ukrepe mora potrditi še senat, kjer ima Rajoyeva Ljudska stranka večino. To naj bi se zgodilo do konca oktobra.
V Rajoyjevi stranki so sicer nakazali, da imajo katalonski "separatisti" še vedno čas, da se odrečejo svojim prizadevanjem za neodvisnost in se tako izognejo odpravi avtonomije Katalonije.
"Dokler neodvisnost ne bo razglašena in če bo Puigdemont popustil, imamo prostor za manevriranje," je dejal Fernando Martinez-Maillo, ki velja za tretjega človeka v Ljudski stranki.
Dokler se španski senat ne sestane glede pobude vlade za uvedbo neposredne uprave v Kataloniji, Puigdemont lahko "spremeni smer in se vrne v ustavne okvire," je še dodal poslanec.
Imobilizacija zagovornikov neodvisnosti
V pričakovanju novih ukrepov, ki naj bi jih v kratkem proti katalonskim oblastem sprejela španska vlada, zagovorniki in aktivisti za neodvisnost v tej španski pokrajini krepijo mobilizacijo. Danes so tako dvigovali denar z bank ter na ta način protestirali proti španski vladi in bankam, ki selijo svoje sedeže iz Katalonije.
Ljudje so se odzvali pozivu organizacij Katalonski narodni kongres (ANC) in Omnium Cultural, naj med osmo in deveto uro dvigajo svoja sredstva z računov petih največjih španskih bank. Pod oznako "laforcadelagent" (moč ljudi) so svojo udeležbo v akciji zabeležili na Twitterju, kjer je med drugim videti vrste ljudi pred bankami.
"Čas je, da pokažemo, da je naša moč v vsakem od nas, da lahko skupek majhnih korakov posameznikov vse spremeni," je dogajanje pojasnila organizacija Omnium Cultural. Ta je že v četrtek zvečer napovedala, da bo v prihodnjih prizadevanjih bolj stavila na neposredne akcije in moč potrošnikov. Že konec tedna so načrtovani novi protesti.
'EU se v krizo ne bo vpletala'
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je na zasedanju v Bruslju znova poudaril, da se bo Evropska unija (EU) izključila iz krize, v kateri sta se znašla Barcelona in uradni Madrid, čeprav gre za "zaskrbljujoče razmere".
"Ni prostora za kakršnokoli mediacijo ali mednarodno vpletanje," je po poročanju BBC dejal na zasedanju, ki ga je vodil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Tuskove pripombe so prišle v javnost le nekaj ur zatem, ko je Španija sprožila 155. člen ustave, ki ji omogoča prevzem neposrednega nadzora nad Katalonijo, odstavitev vlade in razpustitev parlamenta ter razpis novih regionalnih volitev.
"Seveda sem iz več razlogov v stalnih stikih s španskim premierjem Marianom Rajoyem," je poudaril Tusk. "Nobena skrivnost ni, da so razmere v Španiji skrb vzbujajoče, toda naša vloga v tej krizi je jasna."
Govoril je na zasedanju evropskega vrha v Bruslju, na katerem pa razmere s Katalonijo niso bile na dnevnem redu. Tudi ostali evropski voditelji, vključno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemško kanclerko Angelo Merkel, so podprli uradni Madrid.
Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da je španska kriza znova pokazala, kako dvoličen je Zahod, ki podpre zgolj nekatera "izbrana" separatistična gibanja, drugih pa ne.
Opozoril je, da so zahodne sile podprle neodvisnost Kosova od Srbije, ki je sicer tradicionalno ruska zaveznica, ne pa tudi odcepitev Katalonije ali iraškega Kurdistana. Prav tako je izpostavil kritike in sankcije, ki jih je bila njegova država deležna ob aneksiji Krima leta 2014.
155. člen španske ustave da ali ne?
Člen 155, ki je tri leta po smrti diktatorja Francisca Franca leta 1975 zakoličil demokratično pravilo o celovitosti španskega ozemlja, dopušča uradnemu Madridu, da to pravilo tudi nemudoma uveljavi, a mu do zdaj tega (še) ni bilo treba storiti.
"Nihče ne dvomi, da bo španska vlada izpeljala postopek," so zapisali v sporočilu za javnost.
Xavier Arbós z barcelonske univerze je dejal: "Ne vemo, kaj točno bo storil Madrid, niti, kako bo to prizadelo katalonski parlament."
Politični analitiki kljub vsemu opozarjajo, da člen 155 španskim oblastem ne dovoljuje neposrednega odvzema avtonomije Kataloniji.
Carles Puigdemont je takoj po referendumu dejal, da bo Katalonija zahtevala neodvisnost, a se nato malce "povlekel nazaj" in pozval Madrid k pogovorom, ki bi zadovoljili obe strani. "Katalonski parlament bi lahko nadaljeval postopke, če se nam bo to zdelo primerno. Prav tako lahko kadarkoli tudi razpišemo nov referendum."
A če bo Madrid španski pokrajini odvzel nadzor nad financami in policijo ali pa celo razpustil parlament, bi lahko bil razpis referenduma pravi podvig.
Španska ustava sicer ne predvideva nobenega časovnega okvirja za omenjeni proces.
