Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je danes v Evropskem parlamentu poslance prepričeval o nujnosti bančne unije, ki bi povrnila zaupanje domače in evropske javnosti v bančni sistem.
Spregovoril je tudi o prihodnjem proračunu Unije, ki bi moral zagotoviti predvsem rast. Barroso se zavzema za vzpodbujanje rasti z vzpodbujanjem podjetij, ki razvijajo visokotehnološke produkte. Ta že zdaj v EU na leto ustvarijo več kot milijon delovnih mest.
Opozoril je tudi na pomen solidarnosti, ki po njegovem mnenju ne zavira razvoja. Države v težavah je opozoril, da so njihova naloga reforme, še posebej je izpostavil boj proti utajevanju davkov, ki bi lahko napolnil državne proračune. Stabilne članice Unije pa je opomnil, da mora biti njihovo glavno sporočilo, da si želijo ohraniti povezavo in bodo poskrbele za solidarnost.
Bančna unija – odgovor na težave bank?
Po Barrosovem mnenju vse banke v evroobmočju, teh je okoli 6000, potrebujejo enoten nadzor, zato je Evropska komisija predlagala vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma, v katerem bo igrala osrednjo vlogo Evropska centralna banka. Enoten nadzornik je nujen, banke so večnacionalne, pravila pa še vedno nacionalna.
Skupen nadzornik je tudi temelj bančne unije, ki naj bi se naprej gradila s skupno shemo za zavarovanje bančnih vlog in skladom za reševanje bančnih kriz. To bi bila ena največjih predaj nacionalnih pristojnosti od rojstva evra.
A to je cena, ki bi jo bilo treba po mnenju Bruslja plačati za možnost neposredne dokapitalizacije bank iz evropskega reševalnega sklada in zagon drugega programa ECB za odkup državnih obveznic, torej za uporabo ključnih protikriznih vzvodov.
Predlog dvignil veliko prahu
V Berlinu nasprotujejo premočnemu evropskemu nadzorniku, ki bi imel preveč vpliva pri odločanju o uporabi sredstev iz reševalnih skladov, v katere Nemčija prispeva levji delež. Zaskrbljene so tudi članice brez evra, ki ne želijo pristati v Evropi druge hitrosti. Srednje- in vzhodnoevropske države, v katerih je večina bank v tuji lasti, skrbi tudi izguba konkurenčnosti domačih bank. Odločitev se sprejema s soglasjem vseh članic Unije.
Barosso sicer meni, da se je prav po izbruhu krize izkazalo, kako zelo ekonomske poteze ene države vplivajo na ekonomijo celotne Unije v ključnih trenutkih. Bančna unija je zato pomembna tudi zato, ker gre za prvi korak k fiskalni uniji, ki bi pomenila izvajanje skupne evropske ekonomske politike.
Barosso je tudi prepričan, da za postavitev fiskalne in bančne unije Evropa ne potrebuje ustanovitev novih agencij in služb, ampak je mogoče te načrte izvajati znotraj obstoječih evropskih institucij, še posebej Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Prepričan je tudi, da bi z bančno unijo rešili temeljne težave bančništva. Tako bi lahko po njegovem mnenju preprečili, da se bankirji večinoma ukvarjajo s špekulacijami, in dosegli financiranje realnega gospodarstva, ki je trenutno v Evropi velika težava. Tako se tudi ne bi ponovila zgodba s špekulacijami z medbančno obrestno mero libor, ki je bankam prinašala korist, škodovala pa posojilojemalcem – tako fizičnim kot pravnim osebam. A to je mogoče po Barrosovem mnenju doseči le, če obstaja skupni nadzorni organ, ki ima pravico pogledati v vsako banko, ne le v velike, tako imenovane sistemske banke. Saj se po Barrosovem mnenju v vsaki banki lahko skriva napaka, ki se lahko širi in pozneje ogrozi cel bančni sistem.
Prihodnost Unije je politična federacija
Čeprav je prepričan, da je prvi korak, ki ga je treba storiti, stabilizacija evra in zagon gospodarske rasti, je Barroso opozoril, da se bo morala Evropa kmalu lotiti tudi korenitih političnih sprememb v Evropski uniji, predvsem v smislu večjega povezovanja. "Mislim, da je jasno, da tako ne moremo nadaljevati. Se vam zdi pravično, da od davkoplačevalcev zahtevamo, da plačujejo reševanje bank, nato pa v istih bankah izgubijo hišo, ker zaradi krize ne morejo plačati posojila? Je pravična tako visoka brezposelnost? In ne nazadnje – želimo si zaupanje finančnih trgov, pa si še sami ne zaupamo," je dejal.
Barroso zato meni, da bo prihodnji razvoj Evropske unije šel v smeri večjega političnega povezovanja. Razvila naj bi se federacija evropskih držav in ne neka "superdržava", o čemer je že tudi bil govor. "Če lahko bančno in fiskalno unijo izvajamo v okviru obstoječe evropske pogodbe oziroma z le manjšimi popravki le-te, bomo za večje povezovanje potrebovali novo evropsko pogodbo, o kateri moramo začeti govoriti že zdaj," je prepričan. Najbrž tudi na podlagi izkušenj s sprejemanjem aktualne pogodbe, ki je bilo dolgotrajno in naporno, v nekaterih državah so se odločili tudi za referendum.
A kot meni Barroso, je jasno, da v globaliziranem svetu Evropa lahko uspe le skupaj. "Seveda pa se lahko vsakdo sam odloči, ali pri tem želi sodelovati ali ne. Nikogar ne bomo izločili, seveda pa tudi nikogar ne bomo silili, da ostane," je dejal.
Opozoril je tudi na širjenje nacionalističnih in populističnih idej, ki v kriznih časih običajno vedno padajo na plodna tla. Pozval je k jasnemu razmisleku o posledicah razpada Unije in pozval politike, da presežejo spore na domačih političnih parketih, saj to ovira razvoj. "Najslabše, kar se nam lahko v tem trenutku zgodi, pa sta pesimizem in indiferentnost med volivci," je prepričan.
'Dolgoročne vizije ne bodo rešile težke realnosti'
Na slovenskem finančnem ministrstvu so po Barrosovem govoru povedali, da pozdravljajo vse pobude in zakonodajne predloge, zaradi katerih bi se še ustrezneje varovalo finančno stabilnost v EU in v Sloveniji. Konkretno pa se do zakonodajnega predloga Evropske komisije o skupnem nadzorniku pod vodstvom ECB ne morejo opredeliti, saj ta državam članicam še ni znan.
Na Barrosov govor so se odzvali tudi nekateri slovenski evropski poslanci. Jelko Kacin meni, da federacije ne potrebujemo. "Potrebujemo nekaj veliko globljega in veliko pomembnejšega za prihodnost EU in demokracije. Potrebujemo postnacionalno unijo državljanov," meni poslanec. Mojca Kleva pa je prepričana, da "dolgoročne vizije ne bodo rešile težke realnosti".
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec ocenjuje, da bo težko zagotoviti enoten nadzor nad vsemi bankami v območju evra, zato predpostavlja, da se bo na koncu uvedel skupni nadzor le nad 150 sistemskimi bankami, nadzor nad ostalimi pa bo ostal v rokah nacionalnih nadzornikov.
Zatrdil je, da bodo po novem vsi nadzorniki delovali po enakih pravilih, tako da ne bo več tolikšnih razlik med članicami. Zaradi raznolikosti v finančnih sistemih znotraj območja evra njihova integracija v celoti sicer ne bo mogoča, bodo pa poenotena pravila odobravanja in ocenjevanja tveganj. Na kratki rok in neposredno to ne bo vplivalo na kreditiranje gospodarstva, na dolgi rok pa bi lahko takšno poenotenje pravil gospodarstvu posredno tudi koristilo. Poenotena pravila po njegovih besedah ne bodo strožja od tistih, ki jih je do zdaj uporabljala Banka Slovenije.
Izkazalo se je, da države očitno niso same sposobne nadzirati svojih bank
Idejo o skupnem nadzornem organu za banke je v govoru v nemškem bundestagu podprla tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Kot je dejala, ne smemo pozabiti, kje se je kriza pravzaprav začela. Zakuhale so jo banke, kar je dokaz, da jih nacionalni regulatorji niso sposobni kontrolirati. Podprla je tudi idejo bančne unije, saj se, kot je dejala, v nekaterih državah kaže interes po ohranjanju sedanjega stanja.
Tudi Merklova je pozvala k večji povezanosti Unije, saj popolna suverenost kaže težave, ki nato prizadenejo celo Evropo. Države članice sicer nekaj obljubijo, a se nato tega, ker jih nihče ne more k temu prisiliti, ne držijo. Izpostavila je dogovor o tem, da bodo članice za raziskave in razvoj letno namenjale tri odstotke BDP. Danes pa je položaj takšen, da nekatere države za to namenjajo 0,7 odstotka, določene – predvsem bolj razvite – pa 3,5 odstotka. To vpliva na gospodarsko sliko cele Evrope, je dodala. Izpostavila je tudi težave preveč različnih izobraževalnih sistemov. Kot primer je postavila uspeh nemškega dualnega poklicnega izobraževanja, ki se kaže v boljših dosežkih industrije in inovativnosti. Merklova je prepričana, da vsekakor ni nujno, da ima vsak Evropejec diplomo, saj se je izkazalo, da so tudi tisti s triletnim poklicnim izobraževanjem za gospodarstvo izjemno pomembni. Veliko bolj je pomembno usmerjanje v izobraževalne programe, ki so pomembni za gospodarsko rast, in za to bi morala skrbeti cela Evropa, je še dejala kanclerka.
KOMENTARJI (538)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.