Evropska komisija je izpostavila tri prednostne naloge: proizvodnjo boljših in kakovostnejših prehrambenih izdelkov, ki si jih človek lahko privošči, vzpodbujanje okoljske in kmetijske trajnostne naravnanosti ter povečanje konkurenčnosti evropskega kmetijstva, industrije in gozdarstva.
Ob tem se bodo povezali ključni akterji in sodelovali v novi tehnološki razpravi o rastlinski biotehnologiji, da bi tako oblikovali strateški raziskovalni načrt. Tega gre pričakovati proti koncu leta, so sporočili v Bruslju. Evropski komisar za raziskovalno dejavnost Philippe Busquin je dejal, da je nekoč Evropa že prednjačila na področju rastlinske znanosti in biotehnologije, v zadnjih letih pa se je njen položaj drastično poslabšal.
Medtem ko ameriška biotehnološka podjetja letno za raziskave in razvoj (R&R) porabijo 650 milijonov evrov, pa njihovi evropski prijatelji porabijo zgolj 400 milijonov evrov, ugotavlja Evropska komisija. Poleg tega je lani ameriška vlada sprožila nacionalno pobudo rastlinskega genoma v višini 1,1 milijarde evrov, podpora "nekdanje petnajsterice EU" pa se ocenjuje na približno 80 milijonov evrov letno.
Nova evropska vizija
Da bi si torej EU zagotovila trajnostno biogospodarstvo, je treba primerno pozornost nameniti na znanju temelječemu gospodarstvu, ki uporablja obnovljive rastlinske vire. Na stres odporne rastline bi tako omogočile večjo kmetijsko proizvodnjo kljub vse večjim sezonskim nestabilnostim in podnebnim spremembam, ob tem pa ne bi bila potrebna dodatna gnojila, pesticidi in voda.
