Evropejci - nov narod?

Evropska unija naj bi bila po nekaterih analizah neuspešna pri vzpostavljanju stika s svojimi državljani, a kljub temu se mlajše evropske generacije vse pogosteje opredeljujejo ne le za pripadnike svojih narodov, temveč tudi za Evropejce. Poleg tega naj bi starejše generacije, ki čutijo povezanost zgolj s svojim narodom in ne tudi Evropo, izumirale, je v časopisu Science zapisala skupina avstrijskih sociologov.

Skupina sociologov je preučevala raziskave, ki jih je Eurobarometer izvedel med letoma 1996 in 2004 in ki posameznike sprašujejo, ali se na primer počutijo samo Italijane, Italijane in Evropejce, Evropejce in Italijane ali zgolj Evropejce. Vse tiste, ki so se izrekli za vsej delen občutek "evropskosti", so sociologi uvrstili v skupino "več identitet", pri čemer pa so ugotovili, da je ta skupina vse številčnejša, medtem ko je posameznikov s samo nacionalno identiteto vse manj.

Leta 2004 se je za vsej delen občutek evropskosti izreklo 58 odstotkov vprašanih, ta delež pa naj bi do leta 2030, če se bo ta trend nadaljeval, narasel na 68,5 odstotkov, navaja študija sociologov.

"Za mlajše generacije Evropejcev je bolj verjetno, da bodo poleg nacionalne imeli še evropsko identiteto. In ker bodo slednji sčasoma nadomestili starejše generacije, ki so bolj usmerjene v nacionalno identiteto, se bo spremenila tudi podoba tipičnega Evropejca," so še zapisali sociologi.

Po njihovem mnenju je te spremembe med drugim treba prišteti "vse vplivnejšemu medijskemu poročanju, ki izhaja iz EU in se nanjo tudi nanaša, vse pogostejšemu prečkanju evropskih meja zaradi turizma ali dela, vse večjemu številu študijskih izmenjav med univerzami ter hitro rastočemu deležu ljudi, ki dnevno prečkajo mejo", še navaja študija.

Ob tem še poudarja, da se ob "uveljavljanju evropske identitete v nasprotju z splošnim prepričanjem ne pojavlja nujno tudi izgubljanje nacionalne identitete".

Toda ugotovitev avstrijskih sociologov morda ne bodo mogli uporabljati kot argument v Evropski komisiji ter Evropskem parlamentu, kjer si prizadevajo vzpostaviti stik z državljani. Avstrijska študija namreč zajema le obdobje do leta 2004. Po tem letu pa je bila unija priča zavrnitvi ustave na referendumih v Franciji in na Nizozemskem ter vse večjemu odporu evropske javnosti do širitve EU.

In kar je še posebej pomembno - študija nudi le delen vpogled v dejansko stanje, saj je vanjo vključenih le 15 starih članic.

Med njihovimi državljani so se za najbolj "evropske" izkazali Luksemburžani, saj jih je odgovor, da se vsaj deloma počutijo Evropejce, med letoma 1996 in 2004 obkrožilo 78 odstotkov. Za njimi so bili Italijani (72 odstotkov), Francozi (68 odstotkov) ter Španci (64 odstotkov), medtem ko so najmanj pripadnosti Evropi čutili na Švedskem (45 odstotkov), Finskem (43 odstotkov) ter v Veliki Britaniji (40 odstotkov), je še zapisano v študiji avstrijskih sociologov.