Pritisk na Sirijo narašča, nasilje ne popušča

"EU je še naprej globoko zaskrbljena nad slabšanjem razmer v Siriji, kjer je bilo po podatkih Združenih narodov od marca ubitih že več kot 3500 ljudi," piše v izjavi, ki so jo sprejeli zunanji ministri EU na zasedanju v Bruslju. Unija je sprejela tudi odločitev o zamrznitvi evropskih posojil državi, ki prihajajo iz Evropske investicijske banke (EIB), in tehnično podporo državi na tem področju.

EIB je v obdobju 2007–2013 za sredozemske države v južni soseščini unije, torej tudi Sirijo, namenila okoli deset milijard evrov posojil. Unija je v minulih mesecih že uvedla niz sankcij proti sirskemu režimu, vključno s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja 56 osebam blizu režima.

Prav tako je zamrznila premoženje 19 organizacijam ali podjetjem, vključno s sirsko komercialno banko, uvedla embargo na orožje in uvoz nafte ter prepovedala vlaganja v naftni sektor. Z novimi sankcijami želi unija okrepiti pritisk na sirski režim, potem ko je tudi Arabska liga minuli teden sprejela prve sankcije proti Siriji in doseči Asadov sestop z oblasti.

Pritisk na Asada stopnjuje tudi arabski svet

K odstopu je Asada pozval tudi jordanski kralj Abdulah. Sirija, ki je vse bolj osamljena, uživa vsemu navkljub še vedno podporo Rusije in Kitajske, ki sta odločitev Arabske lige označili za zmotno, zahod pa obtožila, da daje s svojim vmešavanjem moč in pooblastila Asadovim nasprotnikom.

Navkljub diplomatskim pritiskom pa se nasilje na sirskih ulicah ne umirja. V spopadih blizu jordanske meje pa je bilo v spopadih med Asadovimi podporniki in uporniki zgolj v ponedeljek ubitih 40 Sircev. Po besedah lokalnega aktivista je bilo streljanje znamenje prvega oboroženega upora proti predsedniku Asadu na tem območju. Sirske vojaške sile naj bi ob podpori oklepnikov v mestu Khirbet Ghazaleh ubile 20 ljudi – po večini vojaških prebežnikov, demonstrantov in civilnega prebivalstva, prav toliko pa jih je bilo ubitih zunaj mesta.

Nemiri in vstaja Asadovih nasprotnikov so dodobra načeli sirsko gospodarstvo, odgnali pa so tako turiste kot potencialne vlagatelje, sankcije pa so načele tudi izvoz nafte.
Sirija je v poskusu, da bi omilila sankcije, sicer Arabsko ligo pozvala k sklicu izrednega srečanja.

Generalni tajni lige Nabil Elaraby je povedal, da je prošnjo prenesel državam članicam, svojo privolitev pa mora podati 15 članic lige. Vsemu navkljub Arabska liga sirske opoziciji še ne priznava legitimne politične moči.

Arabska liga bo v Sirijo, ob soglasju uradnega Damaska, napotila 500 člansko komisijo, kot tudi vojaško osebje. Po poročanju uradnih oblasti je Sirija iz mest umaknila vojaške enote, izpustila zapornike in ponudila pomilostitev oboroženim upornikom v znamenje soglasja z zahtevami Arabske lige že pred dvema tednoma.

Sirija (zaenkrat) ne gre po poti Libije

Namero Arabske lige, da bo bo preučila tudi možnost vzpostavitve mehanizma za zaščito civilistov v Siriji, je podprl francoski zunanji minister Alain Juppe. Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton je sicer v povezavi z možnostjo vojaškega posredovanja mednarodne skupnosti v Siriji po vzoru Libije izrecno poudarila, da je Sirija zelo drugačna od Libije.

Zunanji ministri so dosegli tudi soglasje, da Evropska unija vzpostavi stik s sirsko opozicijo, pri čemer gre za zdaj po besedah slovenskega ministra samo za vzpostavitev stikov, ne pa za razmišljanje o priznanju opozicije kot uradnega predstavnika sirskega ljudstva, saj unija še premalo ve o ciljih in težnjah te opozicije.