Evropa uvaja ostre ukrepe

Medtem ko eni podnebno-energetski paket pozdravljajo in celo pravijo, da je premalo ambiciozen, ga drugi sprejemajo mlačno oz. izražajo zaskrbljenost. Nemški okoljski minister Sigmar Gabriel je omenjeni paket pozdravil kot pogumen in dodal, da so pri njegovem oblikovanju upoštevali nemške pripombe. "V splošnem gre za zelo dober paket ukrepov. Je zelo uravnotežen, ekonomsko sposoben za uresničitev, zelo pogumen in ambiciozen načrt za zaščito podnebja," je dejal.

Nemčija je po Gabrielovih besedah lobirala pri Evropski komisiji, naj za jeklarsko in kemično industrijo dopusti, da jim za dovolilnice za izpuste ni potrebno plačati, saj bi jih druga možnost prisilila v premestitev v tretje države z nižjimi stroški. Nemški gospodarski minister Michael Glos pa po drugi strani izraža zaskrbljenost, da bi evropski načrti glede izpustov lahko imeli hude negativne posledice za industrije, ki se že borijo z visokimi cenami energije.

"Ne želimo, da nam Evropska komisija diktira pravila. Resnično ne potrebujemo tega načrta za znižanje izpustov ogljikovega dioksida, uničil bo delovna mesta v industrijah, ki porabijo veliko energije," je povedal Glos. Negativni odzivi so prišli tudi s strani nemških združenj industrije. V združenju jeklarske industrije tako pravijo, da jih bodo stroški, povezani z emisijskimi kuponi, postavili v občutno slabši položaj v primerjavi s tekmeci iz Azije in ZDA.

Boj proti podnebnim spremembam

Po ocenah britanskega okoljskega ministra Hilaryja Benna predstavljeni paket pošilja jasen signal, da EU uvaja ostre ukrepe v boju proti podnebnim spremembam. Velika Britanija je po njegovih besedah odločena, da v polnosti odigra svojo vlogo, vendar pa obenem opozarja na potrebo po zagotovilu za skupen trud vseh držav članic pri doseganju zastavljenih ciljev.

Francoski okoljski minister Jean-Louis Borloo je zatrdil, da bo Francija obdržala svoj položaj vodilnega v boju proti podnebnim spremembam. Španska vlada paket pozdravlja kot pošten in nepristranski, pozdravljajo ga tudi v švedski vladi, kjer so mnenja, da imajo dobre pogoje za uresničitev novih zastavljenih ciljev.

Manj navdušenja kažejo v švedski industriji, kjer so mnenja, da ni pošteno, da mora ta skandinavska država nositi enega največjih bremen pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Najvišji delež obnovljivih virov energije bo morala skladno z v sredo postavljenimi cilji do leta 2020 namreč imeti prav Švedska - 49 odstotkov, sedaj jih ima skoraj 40 odstotkov.

Na Irskem zadržani do paketa

Tudi na Irskem so predstavljeni paket sprejeli zadržano. Pristop, ki ga je nakazala komisija, namreč za Irsko sproža resna vprašanja z vidika gospodarstva in sociale ter zato zahteva temeljito proučitev, je pojasnil irski premier Bertie Ahern. Bolj velikopoteznega paketa pa si želijo na Nizozemskem. Kot je povedala tamkajšnja okoljska ministrica Jacqueline Cramer, bi lahko bili cilji višji in si bo zato še naprej prizadevala v tej smeri.

Predsedujoči IPCC Rajendra Pachauri je ob robu svetovnega gospodarskega foruma v Davosu dejal, da predstavljena evropska strategija za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ne izpolnjuje pričakovanj.

"Kar se danes zdi sprejemljivo, se čez tri do štiri leta mogoče ne bo več. Ne vidim razloga, zakaj ti cilji ne bi postali višji oziroma strožji," je povedal Pachauri. V okviru Davosa je tako opozoril, da bodo podnebne spremembe prisotne še zelo dolgo, in pozval gospodarski sektor k vlaganjem v razvoj in raziskave na področju tehnologij in procesov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Podobnik: Imamo ambiciozen cilj

Cilj slovenskega predsedstva glede podnebno-energetskega paketa je politični dogovor v prvem branju spomladi. To je ambiciozno, a upam, da realistično, je v Bruslju po neformalnem srečanju s tremi prihodnjimi predsedstvi EU, evropskimi poslanci ter evropskim komisarjem za okolje Stavrosom Dimasom povedal okoljski minister Janez Podobnik.

Minister pomembno vlogo vidi v Evropskem parlamentu, ki bo sedaj tudi imenoval poročevalca za omenjeni dosje. "Ključna zadeva je, da z Evropskim parlamentom še v tem mandatu najdemo dogovor, zato moramo z njim tesno sodelovati in poslušati njihova mnenja," je Podobnika dopolnil švedski okoljski minister Andreas Carlgren, ki se je s francosko državno sekretarko za okolje Nathalie Kusciusko-Morizet ter češkim okoljskim ministrom Martinom Burskim udeležil današnjega srečanja na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU.

Glede podpore držav članic EU pa so se sogovorniki strinjali, da so v splošnem države naklonjene ukrepanju v boju proti podnebnim spremembam. "Moj vtis je, da vse države podpirajo osnovno usmeritev paketa", obstajajo pa podrobnosti, kjer bo sedaj treba najti rešitev, je pojasnil Podobnik. Kusciusko-Morizetova je menila, da si želijo vsi čim prejšnji dogovor, a to ne bo lahko, saj je paket obsežen in kompleksen.

Vizjak: Razprava o jedrski energiji

V okviru pogajanj o podnebno-energetskem paketu minister za gospodarstvo Andrej Vizjak "gotovo" pričakuje tudi razpravo o jedrski energiji. "Jedrska energija dobiva na pomenu. Ne sodi med obnovljive vire energije, gre pa za nizkoogljične tehnologije proizvodnje električne energije," je povedal ob robu nastopa v Evropskem parlamentu.

Vizjak pričakuje razpravo o jedrski energiji "glede na zadnje signale" iz Velike Britanije in tudi drugih držav. "Tudi sam osebno sem prepričan, da je to eden izmed učinkovitejših odgovorov na po eni strani potrebi po spremembah in po trajnostni obravnavi energetike in po drugi strani pa zanesljivosti oskrbe," je menil. "Hkrati moramo narediti trajnostne vire in poskrbeti za zanesljivo oskrbo. Jedrska energija prav gotovo tu ima svoje mesto," je po zasedanju odbora Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) poudaril Vizjak.

"Energetika bo ostala svetovna prednostna naloga še vrsto let," je poudaril. Slovenija želi, tako Vizjak, v času svojega predsedovanja nadaljevati oziroma pospešiti delo na področjih zanesljive oskrbe z energijo v Evropi in konkurenčnosti evropskega gospodarstva.