FOTO: Spomin na Srebrenico

Slovesnost se je začela z dvigom zastave BiH in petjem himne, nato pa so sledili govori. Med govorci so bili ameriški veleposlanik v BiH Charles English, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko in član predsedstva BiH Haris Silajdžić.

Inzko je poudaril, da je treba odgovorne za zločin postaviti pred sodišče, medtem ko nihče ne sme trpljenja žrtev in njihovih svojcev minimizirati ali zlorabljati v politične namene. Samo z resnico in pravico lahko dosežemo mir, je poudaril.

Srbske sile so julija leta 1995 v Srebrenici pobile prek 8000 Bošnjakov, večinoma moških in fantov. V spominskem centru blizu mesta so doslej pokopali okoli 3700 žrtev, skupno pa so doslej identificirali nekaj več kot 6100 žrtev. Žrtve so sprva pokopali v množične grobove, Srbi pa so jih nato, da bi zločin prikrili, pokopali v različna grobišča v širši okolici. Doslej so jih odkrili okoli 70.

Zaradi prekopavanja množičnih grobišč z gradbenimi stroji in odvažanja delov trupel v različna t. i. sekundarna in terciarna grobišča, so posmrtni ostanki ene osebe pogosto v več grobiščih, tudi v petih v razdalji več deset kilometrov. Vse to izjemno otežuje identifikacijo žrtev.

V Srebrenico se je med vojno v BiH (1992–1995) zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz vse BiH, potem ko so Združeni narodi to večinsko bošnjaško mesto aprila 1993 razglasili za varovano območje, da bi ga obvarovali pred srbskim zavzetjem.

Vojska bosanskih Srbov pod poveljstvom generala Ratka Mladića je ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začela 9. julija 1995. Po padcu enklave 11. julija 1995 se je zgodil najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni, ki ga je Meddržavno sodišče v Haagu označilo za genocid.

General Mladić je medtem še vedno na prostosti, domnevno v Srbiji. Srbski predsednik Boris Tadić je sicer danes dejal, da morajo vsi tisti, ki so zagrešili vojne zločine, tudi zaradi žrtev iz Srebrenice in drugih nedolžnih žrtev v Haag ter zatrdil, da Srbija dela vse, da bi pred haaško sodišče stopil tudi Mladić.
Da pravici žrtev iz Srebrenice ne bo zadoščeno, dokler odgovorni za pokol ne bodo pred sodiščem, je dejal tudi srbski premier Mirko Cvetković. To je po njegovem mnenju tudi ključni pogoj za spravo in trajni mir v regiji.

Danes sicer na podlagi januarja letos sprejete resolucije Evropskega parlamenta, katere pobudnik je bil tudi evropski poslanec iz Slovenije Jelko Kacin, v članicah Evropske unije prvič obeležujejo evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.