Evropa pripravljena na izzive

Evropski voditelji in vodje diplomacij, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel, so v Lizboni v samostanu Mosteiro dos Jeronimos, kjer je Portugalska leta 1985 podpisala pristopno pogodbo z EU, slovesno podpisali novo, reformno pogodbo Evropske unije, ki je po kraju dogovora in podpisa dobila ime Lizbonska pogodba.

Osredotočenost na lizbonsko strategijo

Za Slovenijo kot del Evropske unije je zelo pomembno, da smo prišli do te rešitve, ki pomeni, da je Evropa pripravljena na izzive globalizacije, je danes v Lizboni po slovesnem podpisu nove, reformne pogodbe EU povedal premier Janez Janša. Za Slovenijo kot prihodnjo predsedujočo Svetu EU je to še posebej pomembno, ker se bo lahko na osnovi "tega izščiščenega prostora, počiščene mize" s 1. januarjem osredotočila na lizbonsko strategijo ter podnebno-energetski paket, je poudaril.

Podpis nove pogodbe EU "pomeni, da je Evropa pripravljena na izzive 21. stoletja, tudi na to, da oblikuje globalizacijo, ne da se je samo boji in se ji prilagaja", je poudaril premier Janša v izjavi za slovenske novinarje v Lizboni. Slovenija bo lahko na tej osnovi "več energije posvetila drugemu ciklu uresničevanja lizbonske strategije in podnebno-energetskemu paketu", je pojasnil.

Lizbonska pogodba pomeni rojstvo nove Evrope, ki je bila v kratkem času razširjena s petnajst na sedemindvajset članic, je danes v govoru na slovesnem podpisu nove pogodbe EU v samostanu Mosteiro dos Jeronimos v Lizboni poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Po rešitvi notranjih institucionalnih problemov je sedaj čas, da se Evropa obrne navzven in se "sooči z globalnimi problemi", je napovedal.

"Sedaj je čas za napredek. Evropa se mora soočiti s številnimi izzivi, notranjimi in zunanjimi, in naši državljani hočejo rezultate. Globalizacija je skupni imenovalec vseh teh izzivov," je menil. O globalizaciji bodo sicer evropski voditelji v petek na vrhu v Bruslju posebej govorili, sprejeli naj bi celo posebno izjavo o globalizaciji.

Portugalski premier Jose Socrates je v uvodnem nagovoru na slovesnosti podpis pogodbe označil za del zgodovine. "Zgodovina se bo tega dne spominjala kot dne, ko so se odprle nove poti upanja k evropskemu idealu," je poudaril. Lizbonska pogodba je po njegovih besedah izhod iz politične in institucionalne slepe ulice, ki je omejevala sposobnost njenega delovanja v zadnjih letih.

"Ta pogodba seveda ni konec zgodovine. Še vedno bo več zgodovine, ki jo bo treba zapisati. Toda ta pogodba je novi trenutek v evropskem podvigu in evropski prihodnosti. In s to prihodnostjo se soočamo v enakem duhu kot vselej: prepričani v svoje vrednote, z zaupanjem v svoj projekt, močnejši v naši uniji," je dejal Socrates.

Za ratifikacijo dokumenta

Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering je sicer na slovesnosti evropske voditelje pozval k "maksimalnim prizadevanjem" za hitro ratifikacijo novega temeljnega dokumenta EU, ki bi za uspešno uveljavitev moral biti v vseh članicah ratificiran do konca leta.

"Danes, s podpisom Lizbonske pogodbe, so tako šefi evropskih vlad in držav - petdeset let po podpisu Rimske pogodbe - pomagali Evropski uniji naprej na skupni poti v 21. stoletju," je poudaril. Lizbonska pogodba je namreč podpisana v letu, ko EU praznuje svoj petdeseti rojstni dan, jubilej podpisa Rimske pogodbe.

Potrebujemo močnejšo Evropo

Evropske voditelje in vodje diplomacij sta ob prihodu pozdravila gostitelja, vodja portugalske diplomacije Luis Amado in portugalski premier Jose Socrates. Prvi je visoke goste nagovoril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, za njim pa še predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering in predsedujoči Svetu EU, portugalski premier Jose Socrates. Slednji je v svojem govoru poudaril, da se bo zgodovina tega dne spominjala kot dne, ko so se odprle nove poti upanja k evropskemu idealu.

"Danes potrebujemo močnejšo Evropo. Močnejšo, da se bo lahko odzivala na potrebe evropskih državljanov, spodbujala evropsko gospodarstvo in branila evropske vrednote," je poudaril Socrates. "In ambicioznejša Evropa je tudi najpomembnejši prispevek k boljšemu svetu," je dodal.

Slovenske stranke pozdravljajo podpis

Večina slovenskih parlamentarnih strank pozdravlja današnji podpis nove, reformne pogodbe Evropske unije, znane tudi kot lizbonska pogodba, in čaka ratifikacijo tega dokumenta. V SDS menijo tudi, da je pametno, da Slovenija med prvimi ratificira to pogodbo, saj bo s svojim zgledom doprinesla k njeni dokončni ratifikaciji v drugih državah. "To bo tudi naša skrb v vlogi predsedujoče EU. Če bi prišlo do propada te pogodbe, bi to posledično lahko vodilo v Evropo dveh hitrosti, kjer bi velike države bistveno manj upoštevale interese celote oz. interese malih držav," so še sporočili iz SDS.

"Slovenija bo predsedovala uniji in ratifikacija je naša najvišja prioriteta, zato moramo pogodbo najprej ratificirati sami, da bi lahko govorili o tej prioriteti," je dejal predsednik odbora DZ za zadeve EU Anton Kokalj. V SD menijo, da ratifikacija ne bi smela biti vprašljiva.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič je povedal, da SNS ne namerava podpreti ratifikacije lizbonske pogodbe, ker slovenska javnost ni bila seznanjena z vsebino dokumenta. Ratifikacijo lizbonske pogodbe bodo poslanci LDS podprli, saj, kot navajajo, "krepi vlogo EU kot globalnega političnega in ekonomskega akterja, kar naj bi prispevalo k enotni podobi EU v mednarodni skupnosti“.

Premier Janša o ERC

Premier Janša je danes v Lizboni povedal, da ni "nobenega trdnega dogovora" za bilateralno srečanje o zaščitni ekološko-ribolovni coni ERC s predsednikom hrvaške vlade Ivom Sanaderjem danes in v petek v Bruslju. Premier, ki pogovorov o ERC ni povsem izključil, sicer pričakuje, da se bo Hrvaška držala sklenjenih dogovorov in da ERC za države članice EU z novim letom ne bo veljala.

"Nobenega trdnega dogovora" ni za bilateralno srečanje s Sanaderjem, in sicer tudi zato, ker je "časa zelo malo". "Urnik Evropskega sveta, ki bo jutri samo en dan, je zelo natrpan" in Slovenija ima kot država, ki bo naslednja predsedovala Svetu EU, dodatne obveznosti, je razložil po slovesnem podpisu nove pogodbe EU v Lizboni v izjavi za slovenske novinarje.

"Če pa bo čas in če bo volja tudi pri predsedniku hrvaške vlade, bomo kakšno rekli tudi o tem, kako rešiti ta problem, ki grozi, da bo vplival na hitrost približevanja Hrvaške EU," je dejal premier o napovedi Hrvaške, da bo ERC z novim letom, ko krmilo EU prevzame Slovenija, uveljavila tudi za članice EU.

Hrvaški premier Ivo Sanader je poudaril, da bo Hrvaška sledila načelom svojega "suverenega nacionalnega prava", da razglasi zaščitno ekološko-ribolovno cono v Jadranu (ERC), po drugi strani pa "želi svoje partnerje" informirati o vsem, kar namerava storiti. "Nikakršen tristranski sestanek ni predviden. To so špekulacije. To ni razlog mojega obiska v Bruslju," se je na pisanje nekaterih hrvaških medijev odzval Sanader.

Podpisovanje pogodbe se je začelo natanko opoldne po lizbonskem času oziroma ob 13. uri po našem času. Predsednik slovenske vlade Janez Janša in vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel sta dokumenta podpisala po romunskih in pred slovaškima kolegoma, ob podpisu pa je na velikem ekranu v ozadju plapolala slovenska zastava.

Slovesnost v samostanu se je začela z zvoki neuradne evropske himne, Beethovnove Ode radosti, ki so jo zapeli otroci iz lizbonske glasbene akademije. 13. decembra se je tako Mosteiro dos Jeronimos zapisal v zgodovino kot prizorišče podpisa nove pogodbe EU, imenovane reformna pogodba, saj naj bi Unijo reformirala v organizacijo, ki bo učinkoviteje odločala o svojih notranjih zadevah in imela vplivnejšo vlogo na mednarodnem odru.

Nova pogodba EU, naslednica zavrnjene ustavne pogodbe, naj bi po načrtih začela veljati z letom 2009, vendar pa za dosego tega cilja čaka države članice ključna faza, v kateri jim je spodletelo pri ustavni pogodbi - ratifikacija dokumenta. Slovenija želi pogodbo ratificirati že januarja ter tako biti zgled drugim državam.

Državniki upajo, da se ne bo ponovil scenarij iz leta 2005, ko so bili Francozi in Nizozemci na referendumu proti novi pogodbi, zaradi česar so morali evropski voditelji sestaviti novo pogodbo. Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da nova pogodba ne pušča nobenih odprtih vprašanj. “To je temelj za novo Evropsko unijo, Unijo 21. stoletja,” je poudarila Merklova.

Tokrat sicer referendum o ratifikaciji pogodbe načrtuje le Irska, kjer pa javnomnenjske ankete kažejo, da je večina volivcev neodločenih ali pa brezbrižnih.