Evropa praznuje abrahama

Berlinska izjava, s katero bo EU 25. marca v Berlinu na neformalnem vrhu obeležila svoj 50. rojstni dan, se bo začela z besedami "Mi, državljani EU", sklenila pa s pozivom k postavitvi "novih, trdnih temeljev do leta 2009", je pred okroglim jubilejem EU sporočilo nemško predsedstvo. Vseh podrobnosti ob tem ni razkrilo, premier Janez Janša pa je v Ljubljani poudaril, da bo v izjavi omenjena potreba po obnovi institucionalnega temelja EU. Po Evropi so med tem že stekle nekatere prireditve.

Berlinska izjava bo "kratka, berljiva in preprosta", napisana na dveh straneh, končno besedilo pa bo na voljo v nedeljo, ko bo prevedeno še v preostalih 22 uradnih jezikov unije - v nemščini namreč že obstaja, je še sporočilo nemško predsedstvo EU. Najbolj sporni točki v pogajanjih o vsebini berlinske izjave - ustava in širitev - v besedilu ne bosta izrecno omenjeni, temveč le posredno vključeni v sklep besedila - v poziv k odprtosti in nadaljnjemu razvoju združene Evrope. V tem pozivu bodo podpisniki pogodbe - predstavniki vseh treh temeljnih institucij EU - poudarili potrebo po "novih, trdnih temeljih do leta 2009".

Ta zaveza se lahko nanaša na poziv k nadaljevanju razprave o ustavni pogodbi ali pa tudi ne, je sklep besedila komentiral predstavnik nemškega predsedstva. Ustavno vprašanje se bo reševalo poleti in bo v središču razprave junijskega vrha, ne v Berlinu, je poudaril.

Premier Janša je prepričan, da je omemba potrebe po obnovi institucionalnega temelja EU ključno sporočilo izjave poleg zaveze, da se bo to zgodilo pred volitvami v Evropski parlament leta 2009. Glede sporne omembe širitve v dokumentu je Janša pojasnil, da bo slednja omenjena, a previdno, afirmativno. Po njegovih besedah gre "za pozitivno formulacijo, kakršno smo si želeli". Zelo pomembno je, da deklaracija odgovarja tudi na vprašanje varstva okolja in na splošno trajnostnega razvoja, je še menil premier, ki je prepričan, da bo deklaracija sprejeta.

"Pred 50 leti se očetje Rimske pogodbe najbrž niso zavedali, da bo to takšna zgodba o uspehu. EU je zagotovila mir, stabilnost in vsesplošen razvoj, omogočila je tudi demokratizacijo vzhodnega bloka in združitev Evrope" je poudaril Janša. "Vendar pa to še ne pomeni, da Evropa nima problemov," je opozoril. V vsakem primeru pa smo po njegovih besedah "lahko veseli, da smo del EU in da nanjo sovplivamo".

V Rimu so se na slovesnosti zbrali tudi predstavniki nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta. Prireditve so se iz Slovenije udeležili podpredsednik DZ Vasja Klavora (DeSUS), predsednik odbora za zadeve EU Anton Kokalj (NSi) ter predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Jerovšek (SDS).

Italijanski parlament obeležil obletnico

50. obletnico podpisa Rimske pogodbe je med tem s slavnostno sejo že obeležil italijanski parlament. Premier Romano Prodi je dejal, da je "nepredstavljivo, da bi na naslednjih evropskih volitvah glasovali, ne da bi pred tem vzpostavili jasno in funkcionalno institucionalno strukturo" EU. Poslance je nagovoril tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je poudaril, da EU potrebuje vizijo, ki bo evropske državljane navdihovala še naslednjih 50 let.

V Bruslju so med tem v atriju Sveta EU odprli tudi razstavo o razvoju evropskega projekta pod geslom "e la nave va ..." (in jadrnica pluje). Simbol razstave je 16 metrov dolga modro-bela jadrnica z imenom Rimska pogodba, ki je postavljena pred vhodom v atrij. Jadrnica je simbol dinamične Evrope, ki že 50 let kljubuje viharjem in vztrajno pluje naprej. Kot poseben uspeh so na razstavi na ogled postavljeni tudi slovenski evrski kovanci.

Soerensen: Prisluhniti državljanom, a tudi ponuditi rešitve

V prizadevanjih, da bi povrnili zaupanje državljanov v EU, moramo vsi odigrati močno vlogo, tako evropske institucije kot nacionalne vlade. Predvsem pa moramo poslušati državljane. "Vendar ne le poslušati v nedogled, treba jim je ponuditi rešitve", je poudaril generalni direktor generalnega direktorata Evropske komisije za komuniciranje Claus Soerensen.

Načrt D, za demokracijo dialog in debato, ki ga je komisija po dvojni zavrnitvi evropske ustavne pogodbe na referendumih v Franciji in na Nizozemskem sprejela z namenom postaviti temelje za široko in poglobljeno razpravo o prihodnosti EU, je po Soerensenovi oceni "odmeven uspeh". "Spodbudili smo razpravo in dosegli večje razumevanje evropskih zadev. Ljudje razpravljajo in se zavedajo, da je verjetno res, da moramo v večji meri sodelovati pri varovanju okolja, narediti več na področju podnebnih sprememb, oblikovati skupno energetsko politiko," je dejal.

Vendar pa nikoli ni mogoče storiti dovolj. Pred nami je veliko izzivov, predvsem pa moramo poslušati državljane. "Vendar ne le v nedogled poslušati. Na koncu nam ne bodo želeli ničesar več povedati, če jim ne bomo predstavili rešitev in ponudili alternativ," je opozoril. "Več ali manj socialne varnosti, kakšen naj bo pokojninski sistem, ali smo se z avtomobili pripravljeni voziti počasneje in s tem v manjši meri onesnaževati okolje? Vse to so vprašanja, ki zadevajo nas vse in glede katerih moramo za mnenje vprašati državljane."

"Vsi upamo na pozitivne novice glede ustavne pogodbe oziroma institucionalne ureditve. Napoveduje se tudi temeljita razprava o regionalnih in kohezijskih skladih, obeta se razprava o reformi skupne kmetijske politike, ki bo zagotovo zanimiva tema slovenskega predsedovanja," je strnil nekatere vsebine, s katerimi se bo previdoma ukvarjalo slovensko predsedstvo.

Rupel: EU največja evropska zgodba o uspehu

Evropska unija je brez dvoma največja evropska zgodba o uspehu, je ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe dejal zunanji minister Dimitrij Rupel. Minister med izzivi, ki v prihodnjih mesecih in letih čakajo unijo, na prvem mestu omenja evropsko ustavo, za Slovenijo pa bo po njegovih besedah ključen izziv in obenem velika odgovornost predsedovanje povezavi v prvi polovici prihodnjega leta. To po Ruplovih besedah ne bo imelo posebnega vpliva na slovensko-hrvaške odnose.

Nastajanje evropske identitete na spontan način se mu zdi velik dosežek. "Leta 2004 z veliko širitvijo je EU postala zametek združenih držav Evrope," pravi Rupel, a ob tem opozarja, da je Evropa drugačna od ZDA, kjer gre za en narod, razdeljen na več držav. "Evropa, upam, postaja državi podobna organizacija, sestavljena iz mnogih narodov," pravi minister.

Evropa zadnjega pol stoletja živi v miru, uveljavila je vrednote, kot sta sodelovanje in zaupanje, ima skupno zunanjo in kmetijsko politiko, ta čas intenzivno oblikuje skupno energetsko politiko, vzpostavljen je notranji trg, z uveljavitvijo schengenskega sporazuma meje postajajo nepomembne, je dosežke EU opisal vodja slovenske diplomacije.