'Evropa je najboljša zamisel, kar se nam jih je kdaj porodilo'

Evropsko povezovanje je pomagalo, da so se nam uresničili večstoletni upi o Evropi miru, potem ko so podivjani nacionalizem in druge skrajne ideologije Evropo pahnili v barbarstvo dveh svetovnih vojn. A niti dandanes ne moremo in tudi ne bi smeli miru, svobode in blaginje jemati kot nekaj samoumevnega. Vsi si moramo dejavno prizadevati za veliko idejo mirne in povezane Evrope, je v skupnem pozivu zapisalo 21 evropskih predsednikov. 

"Letošnje volitve so še posebej pomembne, kajti pot, po kateri bo v prihodnje stopala Evropska unija, boste izbrali vi, evropski državljani." Voditelji Bolgarije, Češke, Nemčije, Estonije, Irske, Grčije, Francije, Hrvaške, Italije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Avstrije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovenije, Slovaške in Finske so tako pozvali vse evropske državljane, ki imajo volilno pravico, naj se ob koncu maja 2019 udeležijo volitev v Evropski parlament. 

"Evropski narodi so se po svoji volji združili v Evropsko unijo, ki temelji na načelih svobode, enakosti, solidarnosti, demokracije, pravičnosti in zvestobe znotraj članic in med njimi. Unija je skupnost, kakršne v zgodovini Evrope še ni bilo. V Evropski uniji izvoljeni poslanci Evropskega parlamenta skupaj s Svetom EU, kar pomeni vlade vseh držav članic, odločajo o tem, katera pravila naj veljajo v Evropi in kako naj se porabijo sredstva iz evropskega proračuna," so poudarili. 

Vsi smo Evropejci

Za mnoge ljudi v Evropi, zlasti mlade, je evropsko državljanstvo postalo skorajda samoumevno. Nimajo občutka, da bi zapadali v protislovje, če ljubijo svojo vas, mesto, regijo ali državo in so hkrati predani Evropejci, pišejo predsedniki. 

Evropa lahko izzive rešuje samo s skupnimi močmi

V zadnjih mesecih se Evropa bolj kot kdaj prej sooča z resnimi izzivi. Prvič, odkar se je začelo evropsko povezovanje, ljudje razpravljajo o tem, da se utegnejo en ali več integracijskih korakov povrniti v prejšnje stanje, na primer svoboda gibanja, ali da utegne priti do odprave skupnih institucij. Prvič želi ena od držav članic izstopiti iz Unije, hkrati pa druge pozivajo k tesnejšemu povezovanju v EU ali v evroobmočju ali kličejo po Evropi več hitrosti. 

Mnenja o teh vprašanjih so deljena tako med državljani kot vladami držav članic in njihovimi voditelji. Kljub temu se predsedniki strinjajo, da sta evropsko povezovanje in enotnost bistvenega pomena, in si želijo, da bi Evropa v prihodnost stopala kot Unija, kajti le močna skupnost se bo lahko soočila z globalnimi izzivi našega časa. Učinki podnebnih sprememb, terorizma, gospodarske globalizacije in migracij se ne zaustavijo na državnih mejah. "Le s skupnimi prizadevanji kot enakopravni partnerji na institucionalni ravni se bomo lahko uspešno spopadali s temi izzivi in nadaljevali po poti gospodarske in socialne kohezije ter razvoja." 

Želimo si močno in povezano Evropo 

"Zatorej potrebujemo močno Evropsko unijo, Unijo s skupnimi institucijami, Unijo, ki nenehno kritično presoja o svojem delu in se je zmožna reformirati, Unijo, ki gradi na trdni podlagi svojih državljanov in držav članic."

Evropa potrebuje živahno politično razpravo o najboljši poti v prihodnost, smer pa je začrtala že Rimska izjava z dne 25. marca 2017. Evropa zmore vsrkati najrazličnejša mnenja in zamisli, nikakor pa se ne smemo vrniti v Evropo, v kateri države ne bi bile več enakopravne partnerice, temveč nasprotnice, so še poudarili predsedniki. 

"Združena Evropa potrebuje močan glas ljudstva, zato vas pozivamo, da uveljavite svojo volilno pravico. Glasovali bomo namreč o skupni evropski prihodnosti."

Pahor in Steinmeier pozvala k udeležbi na evropskih volitvah

Predsednik republike Borut Pahor in nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier sta danes v Ljubljani pozvala državljane in državljanke Evropske unije, naj se udeležijo evropskih volitev. Pahor je poudaril, "da se je prvič v 40 letih, odkar odhajajo Evropejke in Evropejci na evropske volitve, zgodilo, da smo vsi predsedniki držav članic podpisali skupen poziv državljankam in državljanom Evrope, da jo z udeležbo na volitvah tudi podprejo".

Nadaljeval je, da to tudi kaže skupno prepričanje, da smo se znašli glede evropske prihodnosti na pomembnem razpotju in da bo od evropskih volitev odvisno, v katero smer bo krenila EU. Čeprav se običajno sprašujemo, kaj lahko dobimo od Evrope, pa smo se po Pahorjevem mnenju znašli v položaju, ko lahko mi damo nekaj Evropi. "To je naš glas. Ta glas da lahko prav vsak od nas," je dodal.

"Pojdimo na volitve," se je pridružil pozivu Steinmeier, ki je danes začel dvodnevni uradni obisk v Sloveniji. Glede poziva predsednikov je nemški predsednik dejal, da v njem spominjajo, da v Evropi v teh mesecih veliko visi na nitki. "Državljani in državljanke bodo odločali o različnih osnutkih o prihodnosti Evrope. Mi, 21 podpisanih predsednikov, smo se strinjali, da Evropa potrebuje politično razpravo in pravo usmeritev in o tem naj odločajo volitve," je dodal.

Steinmeier je izpostavil tudi simbolnost današnjega dne, ko cela EU praznuje dan Evrope, ter dodal, da si želi Nemčija skupaj s Slovenijo in drugimi partnerji več sodelovanja v Evropi in da ne bomo nazadovali ali se videli kot konkurenti in nasprotniki. 

Steinmeier se bo v petek srečal še s predsednikom vlade Marjanom Šarcem. Popoldne pa bosta Pahor in Steinmeier preživela v Posočju, kjer bosta v Kobaridu obiskala muzej, v Bovcu pa podjetje Mahle Letrika Bovec, ki je del nemške skupine Mahle.

Ob dnevu Evrope podpis izjave o dvodomnosti

Združenje evropskih senatov, v katerem sodeluje 14 senatov z dvodomno ureditvijo iz EU ter poleg njih še iz BiH, Ruske federacije in Švice, je ob dnevu Evrope pripravilo posebno Izjavo o dvodomnosti, ki jo je v imenu Slovenije podpisal tudi predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca. Namen te izjave je širšo javnost opozoriti na vse večjo družbeno vlogo parlamentarne diplomacije. Evropski senati z dvodomno ureditvijo namreč bogatijo demokratično zastopanje in prispevajo k zagotavljanju povezave med državljani, voljenimi predstavniki lokalnih skupnosti in civilne družbe. Dvodomnost zagotavlja tudi boljši nadzor nad delom vlade ter skrbi za kakovost zakonodaje.