Finančna kriza dosegla Avstrijo

Constantia Privatbank je prva finančna ustanova v Avstriji, ki je zašla v likvidnostne težave. Da bi banki vnovič zagotovili zadostno likvidnost, so ji banke Unicredit Bank Austria, Erste Group Bank, Raiffeisen Zentralbank, Österreichische Volksbanken in Bawag dale na voljo skupaj 400 milijonov evrov. Centralna banka bo prispevala dodatnih 50 milijonov evrov. Pet bank bo ustanovilo posebno družbo, ki bo prevzela vse delnice Constantie in njeno vodenje.

Pet bank naj bi Constantio kupilo po strogo varovani simbolični ceni. Prav tako ni znano, kako si bodo 100-odstotni delež razdelile, a najverjetneje bodo pri tem upoštevale velikost petih prevzemnic.

Constantia Privatbank, ki je bila z 260 zaposlenimi že dlje časa naprodaj, ima 1,2 milijarde evrov bilančne vsote. V težave je zašla, ker so premožnejše stranke iz banke v zadnjih dneh množično jemale svoj denar. Natančen obseg ni znan, šlo pa naj bi za številko, ki je podobna zdaj obljubljeni likvidnostni injekciji, torej 450 milijonov evrov.

Tako kot številne druge članice EU je tudi Avstrija v ponedeljek sprejela paket ukrepov za pomoč bankam, ki bi jih prizadela finančna kriza. Skupaj 100 milijard evrov vreden paket je sestavljen iz 85 milijard evrov državnih jamstev ter 15 milijard evrov za povečanje kapitala posameznih bank.

Nemčija sprejela 480 milijard evrov vreden rešilni paket

Nemčija je sprejela načrt, po katerem bo bankam namenila 480 milijard dolarjev. Paket, ki sta ga potrdila tako spodnji kot zgornji dom nemškega parlamenta, podpisal pa ga je že tudi nemški predsednik Horst Köhler, je namenjen povrnitvi zaupanja v banke.

Načrt, ki ga je v ponedeljek sprejela nemška vlada, je del skupnih ukrepov evropskih držav, s katerimi so zagotovile bančne garancije in svež denar za reševanje bančnih sistemov. Paket vsebuje za 400 milijard evrov bančnih garancij in 80 milijard evrov svežega kapitala, s tem pa želijo spodbuditi zaradi finančne krize zastalo medbančno posojanje.

Evropske borze z rastjo

Borzni indeks Euro STOXX 50 se je v prvih minutah trgovanja zvišal za 3,56 odstotka, potem ko je v četrtek izgubil skoraj šest odstotkov vrednosti.

Na borzi v Londonu se je indeks FTSE 100, ki je v četrtek zdrsnil na najnižjo raven po aprilu 2003, zvišal za 3,90 odstotka. Francoski indeks CAC 40 se je okrepil za 4,04 odstotka. Nemški indeks DAX, ki se je v četrtek znižal za skoraj pet odstotkov je v prvi uri trgovanja pridobil 2,99 odstotka.

Borzni posredniki med vzroki za rast tečajev navajajo predvsem pozitivna gibanja v ZDA, kjer pričakujejo popoldan objavo konjunkturnih kazalcev. Tako so ameriške borze v četrtek predvsem zahvaljujoč padajočim cenam nafte zabeležile precejšnje rasti tečajev. Tudi japonski indeks Nikkei se je zvišal za več kot dva odstotka. Kitajska borza je trenutno 1,1 odstotka nad gladino, tokijska pa je dan zaključila z 2,8 odstotno rastjo. Tajvan in Seul sta 2,5 odstotka v negativnem območju, medtem ko se indeks v Hongkongu drži samo 0,03 odstotka pod gladino.