Najvišji predstavniki EU so danes po tripartitnem socialnem vrhu v Bruslju v odzivu na proteste proti kriznim ukrepom poudarili, da je ključno zagotoviti pošteno porazdelitev bremen pri spopadanju s krizo. Izpostavili so tudi, da razumejo nepriljubljenost ukrepov, a da so ti neizogibni za zagotovitev boljše prihodnosti.
Evropski voditelji stavijo na karto zaupanja
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je poudaril, da so sicer osovraženi ukrepi, kot so reforme javnega sektorja, odpuščanja in reforme pokojninskih sistemov, nujni za zagotovitev boljše prihodnosti, ob tem pa je poudaril, da morajo biti ukrepi za ureditev javnih financ "kar se da prijazni v smislu zagotavljanja rasti in služb".
Zaradi protipravnih in spornih potez finančnega sektorja se na ulicah evropskih in ameriških mest vrstijo demonstracije in protesti, revolt množic pa pomirja tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Finančni sektor mora sicer po Barrosovih besedah spoštovati minimalne etične standarde, kar nedavno ni bila njegova praksa, in bolj pošteno prispevati k reševanju problemov. "Vsakdo mora plačati v skupno dobro," je dodal.
Zato je komisija po Barrosovih besedah predlagala evropski davek na finančne transakcije in zato bo ta teden predlagala, naj v vseh državah članicah Unije veljajo kazenske sankcije za zlorabe v finančnem sektorju.
Tripartitni socialni vrh se od leta 2003 formalno sestaja najmanj enkrat na leto, in sicer pred marčnim vrhom EU, ki je vselej posvečen gospodarskim temam. Namen je ohranjati tesno sodelovanje med Svetom, komisijo in socialnimi partnerji ter s tem zagotoviti, da so slednji ustrezno zastopani pri odločanju o evropskih gospodarskih in socialnih politikah.
Tokratni socialni vrh je po pričakovanjih potekal v znamenju stopnjevanja protestov proti varčevalnim ukrepom. Poleg stalnih stavk in protestov v evropskih državah, ki jih je najbolj prizadela kriza, so minuli konec tedna po vsem svetu potekali protesti proti privilegijem finančnega kapitalizma.
Evropejci pa smo vse bolj kritični
Nova raziskava Eurobarometra o družbeni klimi pa kaže, da namenjamo državljani Unije splošnemu stanju v svojih državah bolj kot ne negativne ocene. Negativno oceno gospodarstvu smo tako še slabše ocenili letos tudi Slovenci. Kar 45 odstotkov Slovencev sicer meni, da je vsakodnevno življenje enako kot pred petimi leti, 66 odstotkov pa jih pričakuje, da bodo razmere v obdobju enega leta ostale na isti ravni.
Manjša kupna moč gospodinjstev nas uvršča pod evropsko povprečje. Rezultati razkrivajo še, da so Evropejci od vseh zajetih področij najmanj zadovoljni s tem, kako se v njihovih državah soočajo z neenakostmi in revščino.
Kot je ob objavi podatkov dejal evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Laszlo Andor, gre Unija skozi obdobje, polno izzivov, ki ga zaznamujejo "težke odločitve in premik prioritet, ki vplivajo na vsakodnevno življenje ljudi".
Poudaril je, da rezultati raziskave v primerjavi z lanskim letom pričajo o vse večjem prepadu med državami, pri čemer se razmere v bogatejših državah izboljšujejo, v državah, ki so že sicer na dnu lestvic, pa slabšajo. "Postavljanje rasti, zaposlovanja in socialne kohezije v enakopraven položaj je bistveno za okrevanje Evrope," je še dodal.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.