Misijo sončevega orbiterja bo vodila Evropa

Sonda, poznana kot Solar Orbiter, bo okoli Sonca letela na višini 42 milijonov kilometrov, kar je bližje kot katero koli vesoljsko plovilo doslej. Misijo je članicam predstavila Evropska vesoljska agencija ESA. Solar Orbiter je zaradi visoke stopnje tehnološkega napredka in razvoja prejel nagrado natečaja Cosmic Vision.

Sondo naj bi proti Soncu izstrelili leta 2017, misija pa bo po predvidevanjih stala milijardo evrov. V projektu bo sodelovala tudi Nasa. Prispevati nameravajo dva inštrumenta, ki ju bodo vgradili v sondo, prav tako pa nameravajo za misijo prispevati raketo, s katero bodo Solar Orbiterja poslali na zahtevno pot.

Delegati, ki so se sestali v Parizu, so določili še dve pomembni odpravi, med katerimi nameravajo preučevati dve veliki skrivnosti moderne kozmologije – temno snov in njeno energijo. Znanstveniki so prepričani, da ta dva pojava v vesolju prevladujeta in določata obliko vesolja, njuna esenca pa se je doslej uspela izmuzniti zadovoljujoči razlagi. Temno materijo so znanstveniki odkrili leta 1990 in zaradi povezav, ki so jih med temno materijo in širjenjem vesolja predstavili trije znanstveniki, so prejeli tudi Nobelovo nagrado.

Teleskop Euclid bo posnel in zabeležil razporeditev galaksij in poskušal pripomoči k bolj svežemu in poglobljenemu vpogledu v skrivnost temne materije. Za izgradnjo teleskopa bodo, prav tako kot za Sončevo sondo, odšteli milijardo evrov. Vseeno se zapleta pri pravnih zadevah in formalne potrditve ni pričakovati prej kot prihodnje leto. Izstrelitev teleskopa je pričakovati šele leta 2019.

"Obe misiji sta vznemirljivi in prav lepo je bilo slišati, da se s teleskopom Euclid povezujejo Nobelovi nagrajenci za fiziko,“ pravi direktor znanstvenega oddelka na Evropski vesoljski agenciji Alvaro Gimenez. "Upe polagam v Solar Orbiterja, ki bo nedvomno pomembna referenca za solarno fiziko v letih, ki so pred nami,“ še dodaja.

Obe misiji sta se porodili med ESA razpisom Cosmic Vision, po katerem sestavljajo in načrtujejo misije do leta 2025. Obe misiji sta bili potrjeni po štirih letih pogovorov, v katerih so sodelovali raziskovalci in inženirji iz vse Evrope. Izbrani misiji sta se morali dokazati med kopico idej, med katerimi je bil tudi predlog za izgradnjo teleskopa za lov na planete, imenovan Plato.

ESA bo v vsak projekt investirala od 500 do 600 milijonov evrov, vsaka izmed članic pa bo tako prispevala za inštrumente, ki jih bodo poslali v vesolje. Del denarja bodo dale tudi vlade, ki bodo s sredstvi financirale svoje znanstvenike, ki bodo procesirali in interpretirali podatke, zbrane na misijah.

Solar Orbiter je imel v dirki prednost. Koncept je bil izdelan že leta 1990, zato so bile tehnologije, ki jih bodo potrebovali za izvedbo misije, bolje razumljene kot številne tekmovalne ideje v izboru. Izziv bo nedvomno pridobiti rezultate meritev energetskih delcev, ki se nahajajo v bližini nam najbližje zvezde.

Plovilo bo posnelo tudi dogajanje na Sončevih polih in skriti strani. Eliptična orbita orbiterja bo prirejena tako, da bo lahko sledila sončevim obratom, obenem pa bo znanstvenikom na voljo vpogled na določeno območje dlje časa, kot je to astronomom na voljo ta hip. Ves čas pa bo Sončev orbiter izpostavljen hudi radiaciji in vročini, zato bodo morali glavne pripomočke zaščititi tako, da bodo prenesli temperature višje od 500 stopinj Celzija. Sonde in inštrumenti bodo morali podatke pridobivati prek majhnih rež. Sonda bo prekrita z večjim številom protivročinskih plasti zaščite.

"Solar Orbiter ni namenjen temu, da bomo z njim snemali visoko ločljivostne fotografije Sonca, čeprav bomo te z orbiterjem lahko posneli. Sonda je namenjena temu, da prodremo bližje in bolj poglobljeno razumemo dogajanje tako na Soncu kot v samem vesolju,“ poudarja eden glavnih raziskovalcev na projektu Solar Orbiter Tim Horbury z Imperial Collegea v Londonu.

"Sončni vetrovi in koronarni izbruhi s Sončevega površja bruhajo in odnašajo delce s Sonca, še vedno pa ne vemo, od kod ti delci prihajajo ter kako nastajajo. Solar Orbiter bo pomagal te skrivnosti razvozlati.“

ESA je včeraj z Naso podpisala memorandum o sodelovanju, v katerem so razdelali, kdo bo v projekt kaj prispeval in koliko. Delegati so potrdili tudi miltilateralni dogovor z evropskimi nacionalnimi agencijami, ki bodo prispevale in sodelovale pri izdelavi inštrumentov.

Euclid pa bo omogočal bolj prefinjene in podrobne fotografije vesolja. Optični in infrardeči detektorji bodo omogočali pogled globoko v vesolje, preučevali pa bodo, kako se ukrivlja svetloba iz oddaljenih galaksij in posredno razkrivali nevidno, temno materijo.

Posnel bo tudi 3D-razporeditev galaksij. Vzorci v veliki praznini med galaksijami bo pokazal, kako se vesolje širi, širjenje pa se po mnenju znanstvenikov pospešuje kot posledica neznane značilnosti vesolja, to pa so znanstveniki poimenovali energija temne materije.