Razplet vrha EU, na katerem je 17 članic območja evra in devet držav, ki še niso v evroobmočju, pristalo na fiskalni pakt, je šele začetek, pravi britanski finančni minister George Osborne. Dejal je, da so s to potezo države evroobmočja podprle svojo valuto, a da jih zdaj še čaka veliko dela, da bi jo lahko tudi stabilizirale.
Velika Britanija je bila edina od 27 članic, ki novega dogovora o tesnejši fiskalni politiki ni želela podpisati. Osborne je ponovil mnenje britanskega premierja Davida Camerona, da je Britanija naredila prav, ko se je izločila iz tega dogovora. Dejal je, da bi z dogovorom evropske institucije, kot sta Evropsko sodišče in Evropska komisija, dobile priložnost, da spodkopljejo britanske interese in tega Britanija ni mogla dopustiti. Osborne je zavrnil namigovanja, da bi Britanija zdaj lahko izgubila svoj vpliv znotraj EU in dodal, da je šlo za zaščito nacionalnega interesa.
Po njegovem mnenju je evro zdaj v boljšem položaju, kot je bil pred 48 urami, a voditelji držav evroobmočja morajo zdaj najti sredstva, da bodo valuto podprli. "In še, kar je ključno, celotno Evropo moramo narediti konkurenčno," je dodal.
Medtem pa je njegov nemški kolega Wolfgang Schaeuble prepričan, da bodo dogovori, ki so jih evropski voditelji sprejeli na vrhu EU, rešili območje evra. Schaeuble je dodal, da je Evropa iz vsake krize prišla še močnejša. Ob tem je opozoril, da Nemčija potrebuje močno Evropo. "Če ravnamo kot posamezna država, lahko v najboljšem primeru izgubo naše pomembnosti le preložimo, ne moremo pa je preprečiti," je poudaril. Dodal je, da je evro dober naslednik nekdanje marke in da je v svoji 12-letni zgodovini prinesel več stabilnosti v cenah kot marka.
"Sklepi vrha EU so dodatna spodbuda za sprejem ukrepov v Sloveniji"
Sklepi vrha EU glede reševanja evra so po besedah ekonomista Mojmirja Mraka dodatna spodbuda za ukrepe, ki jih mora na področju javnih financ sprejeti Slovenija. Ukrepe mora sprejeti čim prej. "V času, ko jih ne sprejemamo, dajemo jasen signal tujini o nekredibilnosti države," je dejal Mrak.
Ena ključnih nalog nove vlade bo tako po Mrakovem prepričanju povrnitev zaupanja v to, da smo sposobni voditi pametno ekonomsko politiko, katere sestavni del morajo zelo hitro biti ključni ukrepi na področju javnih financ – od interventnega zakona do precej drugačnega proračuna za leto 2012. "Morali bomo iti v bolj agresivno zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja, kot bi si mogoče to kdo v Sloveniji želel," je poudaril Mrak.
Po interventnemu zakonu in spremembi proračuna za prihodnje leto pa je treba pustiti čas, tako Mrak, da nova vlada glede strukturnih reform prepozna, kaj lahko od že pripravljenega nadaljuje in kaj je treba spremeniti, nato pa mora odločno ukrepati. Ob tem je spomnil, da je Slovenija v preteklosti nekatere ukrepe že sprejela, pa so ti "padli" na referendumu. Mrak sicer upa, da je zdaj prevladalo zavedanje, da bomo brez ustreznih ukrepov zašli v hude težave.
Z dogovorom, ki so ga v Bruslju dosegli voditelji EU, so se po Mrakovih besedah sicer praktično vse države EU, z izjemo Velike Britanije, dogovorile za bistveno bolj sistematično in obvezujoče sodelovanje na področju fiskalnih politik. To je po njegovih ocenah ključna sprememba v dosedanjem obnašanju držav in tudi priznanje temu, da mora biti monetarna unija za dobro delovanje podprta z bistveno tesnejšim fiskalnim sodelovanjem. Sestavni del pri reševanju krize pa bo morala biti tudi aktivnejša vloga Evropske centralne banke, meni Mrak.
"O teh rešitvah je bilo govora že precej, a v akademskih krogih. Ko pa je kriza dejansko prešla v novo fazo in zajela osrednje države območja evra, pa je postalo jasno, da način dotedanjega reševanja krize, ko je šlo predvsem za krizo perifernih držav, ni več učinkovit," je pojasnil Mrak
Velika Britanija, ki ostaja edina članica EU zunaj fiskalnega pakta, bo posledice svoje odločitve ocenjevala sama, pravi Mrak, ki meni, da se je država s to odločitvijo izolirala. "Verjetno mora imeti zelo jasne izračune, tako ekonomske kot politične, ali je to smiselno," je dejal. Med ključnimi argumenti za odločitev Velike Britanije, da ostane zunaj sporazuma, je bilo po Mrakovih besedah slišati zaščito privilegijev londonskega Cityja. Vendar, če bo evro skozi čas dejansko postal stabilna valuta, kar nakazuje dogovor vrha EU, potem je vprašanje, ali je vloga londonskega finančnega središča na srednji in daljši rok tako gotova.
Tudi v Veliki Britaniji bo po Mrakovem mnenju verjetno veliko govora o tem, ali je bila odločitev prava ali ne. Prvi odzivi kažejo, da je bila odločitev morda prehitra. "Ali pa se je računalo, da bo Velika Britanija uspela ponovno izposlovati t. i. izjemo in so ostale članice ocenile, da v tem primeru to ni mogoče, saj ne moremo imeti enotnega finančnega trga in iz njega izločiti Veliko Britanijo."
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.