Predsednik hrvaškega kriznega centra Pavo Šarčević je za 24 ur radijske novice povedal, da sama višina vode ni tako zaskrbljujoča, ker so nasipi dovolj visoki. V primeru, da pa bi vodostaj reke ostal tako visok več dni se bojimo, da bodo nasipi popustil. Vendar pa so strokovnjaki napovedali, da naj vodni val ne bi trajal več kot teden dni," je še dodal Šarčević.
Več deset tisoč vojakov, gasilcev in pripadnikov civilne zaščite se na severu Nemčije bori z vodami reke Elbe. V srednjem toku reke so že začeli z odpravljanjem posledic, škoda pa je veliko večja, kot so sprva ocenjevali. Na Češkem in Madžarskem se razmere umirjajo, Donava pa ogroža Hrvaško in Romunijo.
Zaradi poplavljene Elbe tudi danes nadaljujejo z evakuacijo prebivalstva. Zjutraj so morali prebivalci na južnem območju mesta Jessen ob reki Elster zapustiti svoje domove. V Magdeburgu je višina reke 6,7 metra nad običajno mejo. Predstavniki reševalcev so povedali, da niso mogli preprečiti vdora vode potem, ko je reka prebila okope, zaradi česar so se razmere zelo zaostrile. Vodna gmota je tako začela neovirano prodirati proti severozahodu države. Ponoči so skušali reševalci v kraju Pratau zamašiti odprtino v nasipu. Pri tem so uporabili tudi helikopterje, iz katerih so metali vreče, napolnjene s kamenjem in peskom. V celoti je bilo s poplavami Elbe (reka Laba na Češkem) v Nemčiji prizadetih več kot štiri milijone ljudi, število mrtvih se je povzpelo na 15, pogrešajo pa 26 ljudi.
V Magdeburgu je rekla dosegla najvišjo vrednost, ne da bi preplavila nasipe, zaradi česar so preklicali evakuacijo 20 tisoč ljudi. Vzhodno od Magdeburga pa je voda prebila nasip na enem od protipoplavnih kanalov reke Elbe. Odprtine doslej niso uspeli zamašiti, zato so morali evakuirati prebivalce bližnjih vasi. Vodna gmota se zdaj vali v smeri Brandenburga in Spodnje Saške, kjer je gladina po trditvah predstavnikov kriznega štaba dosegla zaskrbljujočo vrednost. Poplavni val naj bi dosegel Spodnjo Saško v četrtek.
Oblasti so prišlekom, ki iz radovednosti prihajajo iz drugih delov države, prepovedali dostop do poplavnih območij. Bojijo se namreč, da bi ljudje, ki jih mika "katastrofični turizem", poškodovali nasipe.
Rusija je včeraj Nemčiji poslala dve amfibijski vozili, danes pa naj bi se tja odpravil konvoj 15 tovornjakov z 220 vodnimi črpalkami, 90 generatorji in 490 ventilatorji za sušenje notranjosti zgradb.
Poplave sedaj vse bolj ogrožajo Hrvaško in Romunijo
Medtem ko gladina Donave v Budimpešti še naprej upada, pa reka na območju Hrvaške vztrajno narašča. V bližini Vukovarja in Dalja na vzhodu Hrvaške je dosegla višino 6,2 metra, po ocenah hrvaškega hidrometeorološkega inštituta v Zagrebu pa naj bi se v sredo in četrtek dvignila na 7,2 metra. Številni vojaki in prostovoljci že gradijo nasipe iz vreč peska.
Poleg Avstrije, Češke in Nemčije so stoletne vode hudo prizadele tudi Romunijo, kjer je doslej zaradi poplav umrlo že 17 ljudi. Na poplavljenem območju kraja Vulcan v pokrajini Brasov v osrednji Romuniji sta namreč danes utonila še dva mladoletnika. Po navedbah romunskega ministrstva za okolje so neurja od sredine julija prizadela 33 od 42 romunskih pokrajin. Pri tem je bilo prizadetih okoli 3000 hiš, poplavljenih pa 18.000 hektarjev zemlje. Škodo sicer ocenjujejo na več kot 32 milijonov evrov.
Na Madžarskem in Češkem se razmere umirjajo
Najvišji tok Donave je danes južno od mesta Tass, okoli 60 kilometrov južno od Budimpešte. V madžarski prestolnici reka še naprej pada, za nasipe ob Donavi trenutno skrbi okoli 17.000 ljudi. Po dosedanjih podatkih je vzdolž celotne Donave na Madžarskem evakuiranih več kot 2000 ljudi, nadaljnjih večjih evakuacij pa zaenkrat ne pričakujejo. Na Madžarskem je sicer danes državni praznik, vendar je vlada zaradi poplav odpovedala tradicionalni ognjemet.
Na Češkem se razmere po večdnevnih poplavah, ki so prizadele šest od 14 pokrajin v državi, počasi umirjajo. Poplavni val, ki je šel po Vltavi navzdol do izliva v Labo ter naprej do severne češko-nemške meje, je za sabo pustil veliko razdejanje. Uničenih je 100 od skupno 9500 kilometrov čeških železnic, močno poškodovane pa so tudi cestne povezave, posebej na severu države in na avtocesti iz Prage v nemški Dresden. Še vedno so zaprti trije mejni prehodi na severni češko-nemški meji.
Velik del praške podzemne železnice je še vedno pod vodo, v mestu pa zaradi več zaprtih mostov prek Vltave in velikih količin blata vlada prometni kaos. Po besedah češkega premiera Vladimira Špidle je "vse pod nadzorom" tudi v kemični tovarni Spolana v kraju Neratovice, čeprav je ta še vedno deloma poplavljena. Uhajanje strupenih kemikalij v naraslo Labo namreč nadzorujejo posebne gasilske enote. Preplah sicer iz previdnostnih razlogov še vedno velja. Razmere so se medtem nekoliko umirile tudi v močno prizadetem praškem živalskem vrtu.
Azija: ogroženi milijoni Kitajcev
Kitajski uradni mediji danes opozarjajo, da milijonom Kitajcem v porečju Jangceja v osrednjem delu države grozijo nove poplave. Najbolj kritično je na območju jezera Dongting v provinci Hunan, kjer se oblasti po pisanju časnika China Daily pripravljajo na najhujše poplave letos. Jezero Dongting služi umirjanju toka Dolge reke, ki v tem delu redno poplavlja. Nivo jezera je že presegel kritično mejo in ogroža deset milijonov ljudi in 667.000 hektarov obdelovalnih površin. Gre za najvišji nivo vode v zadnjih treh letih, okoli jezera pa je postavljenih kakšnih 900 kilometrov nasipov. Na območju pa se nadaljuje tropska nevihta z obilnim padavinami.
Leta 1998 je v poplavah Jangceja in Dongtinga umrlo več kot 4000 ljudi, med letošnjimi poletnimi poplavami pa je umrlo že kakih 900 ljudi.
