Rusija zatrjuje, da je evakuacija v Alepu končana, v mestu naj bi bili 'samo še skrajneži'

Ruski viri pa so kasneje zatrdili, da evakuacija ni ustavljena, ampak končana, v mestu so po njihovih navedbah "samo še teroristi".

Kaj bo sledilo, ni povsem jasno. V času evakuacije je bilo sicer na rusko-sirski strani precej optimizma, nekateri so bili že prepričani, da je to pomemben korak na poti h končanju pet let trajajočega konflikta. Sirski predsednik Bašar al Asad je včerajšnjo evakuacijo pospremil z izjavo, da "se piše zgodovina". Ruski predsednik Vladimir Putin pa je dejal, da so naslednja stopnja pogajanja za popolno prekinitev ognja.

Sirski uporniki so se predali nekaj tednov po močni zračni ofenzivi ruskih in sirskih sil, ki so jih sredi povsem razrušenega mesta, stisnili na majhno območje in pristali na dogovor z vladnimi silami.

Upornike so večinoma evakuirali v prav tako uporniški Idlib, a vprašanje ostaja, kaj se bo z njimi zgodilo dolgoročno.

Ameriški državni sekretar John Kerry je opozoril, da bi se lahko Alep spremenil v Srebrenico, kjer je bilo leta 1995 med vojno v BiH, v genocidu ubitih več kot 8000 večinoma muslimanskih prebivalcev mesta. "Če Alep pade in pride do pokola, bo ljudi drugod po državi veliko težje prepričati v končanje konflikta," je oceni Kerry.

Medtem se še vedno pojavljajo ugibanja o tem, koliko ljudi pravzaprav je v Alepu in na drugih zasedenih območjih v Siriji. Podobna situacija, torej zasedba mest, naj bi se namreč odvijala še v vsaj 40 mestih po državi.

Septembra so Združeni narodi poročali o nekaj manj kot 600.000 ljudeh na okupiranih območjih. Številke so bile približne, mnogi pa ocenjujejo, da tudi precej napihnjene, saj naj bi bilo čim višje število v interesu vodij zasedenih območij, saj je s številom prebivalcev povezana količina pomoči.

Za Alep so Združeni narodi ocenjevali, da je tam okoli 275.000 ljudi, zdaj se ocena giblje okoli 140.000. Število borcev so sprva ocenjevali na več kot 10.000. Zdaj ugotavljajo, da jih je najbrž precej manj, saj naj bi v zadnjih tednih številni umrli v bojih.

Osrednje vprašanje pri reševanju sirskega konflikta se sicer še naprej vrti okoli usode predsednika Bašarja al Asada, ki računa na močno podporo Rusije, medtem ko večji del zahodnega sveta meni, da prihodnost države s predsednikom, ki je moril lastne ljudi ni več mogoča.

A v tem primeru se pojavlja vprašanje sirske opozicije – razklane in v nekaterih primerih povezane s precej skrajnimi skupinami, ki se bodo težko poenotile glede usode države, še posebej, ker je ta postala kraj, kjer merijo moči svetovne velesile, svojo ideologijo pa želijo uveljaviti tudi zalivske države.