Eurobarometer: Predebeli Evropejci

Kar 38 odstotkov Evropejcev meni, da so pretežki, 95 odstotkov pa se jih strinja, da debelost škoduje zdravju, kažejo rezultati javnomnenjske raziskave o zdravju, hrani in prehrambenih navadah Evropejcev, ki jo je danes v Bruslju objavila Evropska komisija. Da so prekomerno težki, meni 46 odstotkov Slovencev, ki so sicer precej zadovoljni glede svojega zdravja. Dobra polovica (57 odstotkov) jih namreč meni, da so dobrega zdravja, kar je podoben delež kot v večini članic EU.

Povprečna višina Evropejca je 169,9 centimetra, teža pa 72,2 kilograma. Dobra polovica (55 odstotkov) Evropejcev meni, da imajo ravno pravšnjo telesno težo. Več žensk (44 odstotkov) kot moških (32 odstotkov) meni, da je njihova teža prekomerna. Večina Evropejcev je tudi prepričanih, da "zdravo prehranjevanje" pomeni "uravnoteženo in raznoliko dieto" (59 odstotkov) oziroma uživanje več sadja in zelenjave (58 odstotkov). Dve tretjini (66 odstotkov) vprašanih je sicer prepričanih, da je zdravo prehranjevanje preprosto. Način življenja, natančneje pomanjkanje časa, pa je glavni vzrok za nezdravo prehranjevanje ljudi.

Na ravni EU je eden od petih anketirancev izjavil, da je imel v zadnjih 12 mesecih shujševalno kuro. Med Evropejci je bilo v zadnjem letu na dieti največ Maltežanov (32 odstotkov), podoben je tudi delež Ciprčanov (32 odstotkov) in Fincev (31 odstotkov). S shujševalno kuro se je v zadnjem letu ukvarjalo 25 odstotkov Slovencev. Najmanj navdušeni nad dietami v zadnjem letu so bili Nemci (14 odstotkov), Madžari, Švedi in Nizozemci (po 15 odstotkov).

Prehranjevalne navade je v zadnjem letu spremenilo 22 odstotkov Evropejcev. Največ (55 odstotkov) se jih je pri tem odločilo, da jih bo jedlo več sadja in zelenjave, 53 odstotkov, da jih bo jedlo manj maščob, 43 odstotkov, da jih bo pilo več vode in 43 odstotkov, da jih bo jedlo manj sladkarij. Da bodo jedli manj maščob, so se odločili predvsem Danci in Slovenci (po 68 odstotkov). Slovenci (49 odstotkov) so poleg Švedov (63 odstotkov) tudi med tistimi, ki so se določili, da bodo jedli manj slaščic. Za manj alkohola v korist zdravju se je odločilo 22 odstotkov Slovencev.

Ženske imajo diete pogosteje kot moški oziroma pogosteje spreminjajo svoje prehranjevalne navade. Izguba teže in ohranjanje zdravja sta sicer glavna razloga, da se Evropejci odločajo za shujševalne kure. 83 odstotkov vprašanih se tudi strinja, da je debelost pri otrocih v zadnjih petih letih narasla. Devet od desetih vprašanih jih tudi meni, da oglaševanje hrane vpliva na prehrambene navade otrok.

Raziskava je še pokazala, da slaba polovica (46 odstotkov) Evropejcev med delom ne opravlja fizičnih aktivnosti. V povprečju so anketiranci šest ur dnevno preživeli sede. Skoraj 90 odstotkov vprašanih je tudi izjavilo, da so v zadnjih sedmih dneh opravili vsaj nekaj fizične aktivnosti, 22 odstotkov pa jih je zatrdilo, da je opravilo veliko fizične aktivnosti. Največ je fizično zelo aktivnih med delom Poljakov, Nizozemcev in Latvijcev, najmanj pa Italijanov in Maltežanov. Nobene fizične aktivnosti v zadnjem tednu med delom ni opravilo 42 odstotkov Slovencev, vsaj nekaj 21 odstotkov, veliko pa 16 odstotkov.

Skoraj 90 odstotkov državljanov EU je v zadnjih sedmih dneh opravilo nekaj aktivnosti na prostem, 27 odstotkov pa je svoje aktivnosti opisalo kot intenzivno vadbo. Na prostem so se najpogosteje zadrževali Luksemburžani (46 odstotkov) in Madžari (44 odstotkov), najmanj Finci (12 odstotkov). V zadnjih sedmih dneh se je vsaj malo v prostem času s športom ukvarjalo 21 odstotkov Evropejcev, od tega 34 odstotkov Slovencev. Pomanjkanje časa je sicer glavni razlog, da se Evropejci ne ukvarjajo s fizičnimi aktivnostmi bolj intenzivno, še kaže raziskava.