Predsedujoči EU, španski zunanji minister Josep Pique, je poudaril, da morajo Združeni narodi uvesti neodvisno preiskavo in zanjo dobiti vso potrebno podporo. Pique je pretresen nad poročili iz taborišča, in po njegovem mnenju je treba ugotoviti, kaj se je tam resnično zgodilo.
Preiskavo ZN o dogodkih v begunskem taborišču v Dženinu je zahtevala tudi danska vlada. Kot je dejal danski zunanji minister Per Stig Moeller, je potrebno ugotoviti, ali je šlo za nedovoljen poseg v humanitarno pravo, pokol ali samoobrambo izraelske vojske pred teroristi v taborišču Dženin. Danska vlada je bila v zadnjih tednih v primerjavi z drugimi vladami držav EU sicer veliko bolj zadržana s kritiko do Izraela.
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v četrtek, potem ko je prejel prvo neodvisno poročilo o razmerah v taborišču Dženin, od Izraela zahteval, naj spoštuje mednarodna določila o človekovih pravicah in človekoljubnim organizacijam omogoči neomejen dostop do taborišča.
Bush je za preiskavo
Ameriški predsednik George Bush je naklonjen preiskavi za osvetlitev dogodkov v palestinskem begunskem taborišču Dženin na Zahodnem bregu, je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer. "Predsednik si želi transparentnosti in ugotovitve jasnih dejstev," je dodal in nadaljeval, da podpira izvedbo preiskave, za kar si prizadevajo Združeni narodi in Rdeči križ.
Tiskovni redstavnik izraelskega premiera Ranan Gisin se je na izjavo Bele hiše že odzval in dejal, da se Izraelu mednarodna preiskava o dogodkih v Dženinu ne zdi potrebna.
Evropejci zavračajo zunanjo politiko Busheve administracije
Evropejci so zelo kritični do zunanje politike ameriškega predsednika Georgea Busha, zlasti glede Bližnjega vzhoda, ocenjujejo tudi, da njegova "vojna proti terorizmu" služi zgolj ameriškim interesom. Takšni so na kratko rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je za ameriški center za zunanje zadeve in časnik International Herald Tribune v začetku aprila med prebivalci Francije, Italije, Nemčije in Velike Britanije opravil Pew Research Center. Bushevo zunanjo politiko najbolj podpirajo Italijani (44 odstotkov), najmanj pa Francozi (32 odstotkov).
Evropejci v veliki večini (okoli 90 odstotkov Italijanov, 76 odstotkov Nemcev, 75 odstotkov Nemcev in 67 odstotkov Francozov) podpirajo prizadevanja ameriške administracije za končanje izraelsko-palestinskega nasilja, vendar pa ocenjujejo, da Washington na Bližnjem vzhodu ni storil dovolj. V nasprotju s prebivalci stare celine pa je ameriško bližnjevzhodno politiko podprlo 55 odstotkov Američanov. Ameriški predsednik George Bush je sicer včeraj izrazil zadovoljstvo s potekanjem umika izraelske vojske. Izrazil je tudi razumevanje za odločitev, da se Izrael iz Ramale, kjer je od decembra zajet palestinski voditelj Arafat, še ne bodo umaknili.
Na precejšnjo skepso je v Evropi naletela tudi morebitna vojaška operacija proti Iraku, pri čemer so najbolj razdeljeni Francozi (46 odstotkov za, 47 odstotkov proti), na Otoku so v rahli prednosti zagovorniki posredovanja (46 odstotkov za, 43 proti), medtem ko je nasprotovanje v Italiji (57 odstotkov proti) in Nemčiji (59 odstotkov proti) precej bolj očitno.
Sicer je večina anketirancev iz omenjenih članic Evropske unije menila, da ZDA niso pretiravale spričo terorističnih groženj, vendar pa precej vprašanih meni, da je evropsko-ameriško partnerstvo preveč tesno. Sicer je le 28 odstotkov anketirancev prepričanih, da Washington v sklopu vojne proti terorizmu upošteva interese svojih zaveznikov. Prav tako so se vprašani kritično odzvali na Bushevo retoriko v zvezi z "osjo zla".
