EU začela pogajanja s Hrvaško

Evropska unija je v Luksemburgu začela vsebinska pogajanja o članstvu s slovensko sosedo Hrvaško. Na prvem ministrskem pogajalskem krogu sta strani odprli in tudi že takoj končali pogovore o verjetno najmanj zahtevnem od skupaj 35 poglavij pravnega reda, ki jih mora Zagreb prevzeti v svojo zakonodajo, to je o poglavju znanosti in raziskav.

Formalno je EU začela pogajanja s Hrvaško 3. oktobra lani, istočasno kot s Turčijo. Zatem je tako s Hrvaško kot s Turčijo začela izvajati proces screeninga, t. i. pregleda zakonodaje za vsako posamezno poglavje. Na podlagi rezultatov tega postopka je Evropska komisija marca predlagala odprtje prvega poglavja, skupaj pa je doslej pripravila poročila za štiri: ob omenjenem še za poglavja kultura in izobraževanje, javna naročila in konkurenca.

Za slednji dve je zahtevala izpolnitev meril za začetek pogovorov, medtem ko ji za kulturo in izobraževanje po načelni zeleni luči s strani članic ni uspelo pripraviti pogajalskega izhodišča za pogovore. Hrvaška je sicer upala na boljši izplen in hitrejši potek pogajanj in hrvaška zunanja ministrica Kolinda Grabar-Kitarovič je danes v Luksemburgu izrazila pričakovanje, da se bodo pogovori v drugi polovici leta pospešili.

'Da' za pogajanja s Turčijo

Zunanji ministri Evropske unije, med njimi šef slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, so na zasedanju v Luksemburgu dosegli dogovor o začetku vsebinskih pogajanj s Turčijo, potem ko so bili s kompromisnim skupnim izhodiščem za pogovore premagani zadržki Cipra. Turčija bo tako lahko začela s pogajanji iz prve točke od 35 poglavij pravnega reda, poglavja znanosti in raziskav, Evropska unija pa bo Turčijo pozvala k priznanju Cipra.

Slednji je namreč želel, da se Ankara jasno obveže k mednarodnemu priznanju grškega dela razdeljenega otoka, zato je od prejšnjega tedna dalje blokiral zeleno luč za pogajanja, za katero je nujno soglasje.

Sledeč kompromisu bo EU poudarila nujnost, da Turčija izpolni zaveze iz protokola o širitvi sporazuma iz Ankare na nove članice, med katerimi je tudi Ciper, sicer bo to vplivalo na njen napredek v pogajanjih.

Tema je zasenčila vse druge točke z dnevnega reda zasedanja, ki vključuje priprave na bližnji vrh EU ter politično priznanje Črne gore.

Ovire Cipra in grožnje Turčije

"Doslej napredka ni bilo," je ob prihodu na zasedanje sicer jasno dejal ciprski zunanji minister Giorgos Jakovu."Predlogi, ki smo jih doslej prejeli, niso dovolj. Turčija v enem letu ni naredila niti enega samcatega koraka, da bi ratificirala protokol o širitvi sporazuma iz Ankare na nove članice, kar je za nas zloraba zaupanja. Naša zahteva je povsem upravičena, poleg tega je Turčija v preteklosti kar petkrat zablokirala Ciper v mednarodnih organizacijah, zato naše ravnanje ne sme biti presenečenje," je poudaril Jakovu.

Turški premier Recep Tayyip Erdogan pa je opozoril, da bi Turčija utegnila spremeniti politiko do Evropske unije, če ta v Luksemburgu zaradi spora glede priznanja Cipra ne bo začela vsebinskih pogajanj z Ankaro. "Če bo politično stališče zasenčilo proces pregleda zakonodaje, bo naš pristop v prihodnje drugačen, saj politika ni bila nikoli vprašanje niti v procesu pregleda zakonodaje niti v pogajanjih za članstvo," je dejal.