EU za več delovnih mest

Šefi vlad in držav članic Evropske unije, med njimi tudi premier Janez Janša, so se danes v sklepih spomladanskega vrha povezave zavezali, da bodo sprejeli ukrepe, ki bodo omogočili evropskemu gospodarstvu do leta 2010 ustvariti dva milijona novih delovnih mest letno. Pri tem so se voditelji EU zavzeli za povečanje prilagodljivosti delavcev in podjetij, več pozornosti pa naj bi bilo v prihodnje namenjene tudi iskanju ravnotežja med prožnostjo in varnostjo.

"Evropa mora izkoristiti pozitivne povezave med konkurenčnostjo, zaposlovanjem in socialno varnostjo," so voditelji EU zapisali v sklepih zasedanja, ki je bilo sicer posvečeno predvsem gospodarskim temam, s posebnim poudarkom na rasti in zaposlovanju. Vrh EU tako poziva članice unije, da v skladu s svojimi institucionalnim okoljem in pogoji na trgu dela uveljavijo koncept t.i. fleksivarnosti.

Eden izmed ukrepov, ki spada v okvir zagotavljanja večje varnosti, je pri tem ustanovitev Evropskega globalizacijskega sklada. Sredstva iz sklada bodo na voljo vsem članicam unije, namenjena pa bodo delavcem, ki so zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnem gospodarstvu izgubili delo. Šefi vlad in držav EU so pri tem izrazili upanje, da bodo vsi potrebni ukrepi za ustanovitev sklada sprejeti kakor hitro je mogoče, tako da bi lahko bil sklad začel z delovanjem že z začetkom leta 2007.

Sklepi zasedanja poudarjajo, da je večjo prilagodljivost delavcev in njihovo večjo produktivnost mogoče doseči s povečanjem investicij v človeški kapital in kontinuiranim usposabljanjem delavcev. Voditelji EU so se pri tem zavzeli tudi za izboljšanje položaja mladih na trgu delovne sile, poudarili pa so tudi pomen vseživljenjskega učenja za starajoče se delavce. "V tem okviru je treba s spodbudami za podaljšanje delovnega življenja, postopno upokojevanje, delo s skrajšanim delovnim časom in izboljšanje pogojev na delovnem mestu zagotoviti, da se delež starejših v aktivnostih usposabljanja dviguje hitreje kot pri ostalih," so v zvezi s strategijo aktivnega staranja v sklepih zapisali državniki.

Enako plačilo za enako delo

Vrh je sprejel tudi Evropski pakt za enakost med spoloma. Na trgu dela je tako treba zagotoviti enako plačilo za enako delo in odpravo spolno pogojenih stereotipov, socialne partnerje pa je treba spodbuditi k ukrepom za zagotavljanje enakosti med spoloma. Sistemi socialne varnosti bi morali biti v skladu s paktom bolje prilagojeni zahtevam žensk, predvsem kar se tiče zagotavljanja varstva otrok in porodniškega ter dopusta za varstvo in nego otroka.

Seveda zaposlovanje ni bila edina tema vrha. Doseganje večje stopnje zaposlenosti gre namreč z roko v roki s sprostitvijo poslovnega potenciala, posebej tistega srednjih in majhnih podjetji. Ti so po mnenju voditeljev EU "hrbtenica evropskega gospodarstva", zaradi česar je treba sprejeti ukrepe za povečanje njihove konkurenčnosti, kakor tudi v skladu z načelom 'najprej misli majhno' poenostaviti regulativno okolje, v katerem ta podjetja delujejo. Evropski svet je pri tem komisijo zadolžil, da do konca letošnjega leta pripravi poročilo o zmanjševanju administrativnih bremen za srednja in majhna podjetja.

Komisija je ob tem že pozdravila prizadevanja članic EU za spodbujanje podjetništva in "pozitivno diskriminacijo majhnih in srednjih podjetij", pri čemer bodo po mnenju Bruslja pomembno vlogo igrali tudi postopki ocenjevanja vplivov novih zakonodajnih in regulativnih ukrepov na ta podjetja.

Eden izmed najpomembnejših ciljev na področju spodbujanja podjetništva je pri tem prav gotovo cilj, v skladu s katerim naj bi bilo mogoče do konca leta 2007 v celotni EU podjetje ustanoviti v enem tednu, pri čemer bi lahko bodoči podjetnik vse formalnosti opravil na enem mestu in to brez prevelikih stroškov. Voditelji EU so se tudi strinjali, da je treba premisliti o spremembi pravil o državnih pomočeh in poenostaviti administrativne postopke na tem področju. Pri tem so se zavzeli za razširitev izjem pri obvezni notifikaciji državnih pomoči majhnim in srednjim podjetjem; investicijske in zaposlovalne pomoči slednjim, ki ne bo presegala 15 milijonov evrov, tako članicam Unije v prihodnje ne bi bilo treba prijaviti Bruslju.

Pozornost so šefi vlad in držav EU posvetili tudi spodbujanju vlaganj v znanje in inovacije. Do leta 2010 naj bi se tako delež teh vlaganj v EU dvignil na tri odstotke bruto družbenega proizvoda unije, vrh pa se je zavzel tudi za čim hitrejše sprejetje sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj. Evropski svet tudi pričakuje, da Evropska investicijska banka v sodelovanju z EU v obdobju do leta 2013 zagotovila 30 milijard evrov tveganega kapitala za spodbujanje vlaganj v razvoj.

Voditelji EU so se tudi zavezali, da bodo v razpravo o nacionalnih reformnih programov vključili vse socialne partnerje ter predstavnike lokalnih in regionalnih oblasti. "Evropske državljane je treba bolj dejavno vključiti v ta proces, saj bo tako mogoče izboljšati razumevanje, kako pravočasno in pravilno izvedene reforme pripomorejo k boljši skupni prihodnosti," v sklepih zasedanja še poudarjajo državniki.

Odprtje trgov ne povzroča motenj

Voditelji Evropske unije so priporočilo Evropske komisije starim članicam povezave za odprtje nacionalnih trgov dela za delavce iz novink danes na vrhu v Bruslju le vzeli na znanje, ob tem pa poudarili, da bodo veteranke z omejitvami svojo odločitev sledeč določilom pristopne pogodbe o širitvi leta 2004 v roku sporočile komisiji.

"Evropski svet pozdravlja predstavitev Evropske komisije o delovanju prehodnega obdobja pri prostem pretoku delovne sile in jemlje na znanje njeno oceno. Na tej podlagi in v luči izkušenj bodo države članice komisijo obvestile o svoji nameri glede na določila leta 2003 podpisane pristopne pogodbe," je zapisano v osnutkih sklepa z vrha.

Kot je znano, je omenjena pristopna pogodba 15 starim članicam dala pravico, da do največ sedem let omejujejo prost dostop do svojih trgov dela za delavce iz novink, pri čemer je to prehodno obdobje razdeljeno na tri faze - dve plus tri plus dve leti.

Ob širitvi leta 2004 so se za odprtje trga dela odločile le Velika Britanija, Irska in Švedska, ki po ugotovitvah komisije iz letošnjega poročila motenj na trgu dela niso zabeležile. Ob izteku prve dveletne faze mora preostalih 12 članic ponovno premisliti svojo odločitev: za polno odprtje so se doslej odločile Španija, Portugalska in Finska.

Nemčija, Avstrija in Belgija so nasprotno podaljšale prehodno obdobje, medtem ko je Francija napovedala "postopno in nadzorovano" odpiranje svojega trga dela, predvsem v sektorjih, kjer se sooča s pomanjkanjem delavcev, Italija pa je povišala kvote.

O ukinitvi omejitev naj bi razmišljala še Nizozemska, Grčija, Danska in Luksemburg pa odločitve še niso sporočili. Omejitve za delavce sicer veljajo za novinke iz Srednje in Vzhodne Evrope, torej tudi Slovenijo, svojo odločitev Bruslju za prihodnjo triletno fazo pa morajo članice sporočiti do konca aprila.

Vrh za krepitev dialoga med EU in ponudniki energije

Šefi vlad so se še zavzeli za oblikovanje skupnega zunanjepolitičnega pristopa z ozirom na cilje energetske politike EU, pri čemer so poudarili pomen krepitve dialoga med unijo in njenimi članicami na eni strani ter njenimi partnerji na področju energije, ne glede na to ali gre za države dobaviteljice, tranzitne države ali potrošnice na drugi strani.

Vrh je ob tem posebej izpostavil potrebo po učinkovitejšem energetskem dialogu z Rusijo in se zavzel za to, da bi Moskva ratificirala Energetsko listino in Tranzitni protokol še v času svojega predsedovanja skupini G-8.

V okviru ukrepov za zagotavljanje varne dobave energije so se državniki zavzeli tudi za diverzifikacijo domačih in zunanjih virov energije ter oblikovanje skupnega pristopa za reševanje kriznih situacij, pri čemer je treba spoštovati načela solidarnosti in subsidiarnosti.

Druga pomembna tema, ki so se je v zvezi z energijo dotaknili voditelji EU, je spodbujanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter zagotavljanje dostopne energetske oskrbe, ki bo koristila tako potrošnikom kot podjetjem. Vrh EU zato poziva k transparentnemu uveljavljanju zakonodaje notranjega trga ter spodbujanje podobnih zakonodajnih rešitev v sosednjih državah.

Pri tem je po mnenju državnikov še posebej pomembno regionalno sodelovanje na področju energetike znotraj unije. V sklepih tudi ostaja zapisan cilj, v skladu s katerim bi morale članice unije 10 odstotkov svoje energetske mreže nameniti čezmejnim energetskim povezavam.

Tretji steber evropske energetske politike je spodbujanje okoljske vzdržnosti. Vrh EU se je ob tem zavzel za povečanje deleža obnovljive energije na 15 odstotkov in biogoriv na 8 odstotkov do leta 2015 ter tako zmanjšanje energetske odvisnosti EU od uvoza. Zagotoviti je treba tudi zadostna vlaganja v razvoj okolju prijaznih tehnologij, da bi se tako povečala učinkovitost porabe energije.
Članice bodo sicer ob skupni energetski politiki za Evropo (EPE) ohranile suverenost nad odločanjem o izbiri energetskih virov in strukturo njihove porabe.