Načelno soglasje definicije terorizma so ministri dosegli že na novembrskem zasedanju. Danes sprejeta odločitev določa niz dejanj, ki spadajo pod teroristične aktivnosti, gre pa za "mednarodne akcije, katerih namen je destabilizacija ali uničenje temeljne politične, ustavne, ekonomske ali socialne strukture države".
Na seznamu tovrstnih akcij so se med drugim znašli napadi na življenje oz. fizično integriteto posameznika, ugrabitve ljudi in letal, podtikanje požarov oz. eksplozij, ipd. Sicer besedilo vsebuje zelo natančne opise omenjenih dejanj, s čimer naj bi se izognili izenačevanju manifestacij, kot so denimo sindikalni in protiglobalistični protesti, s terorističnimi aktivnostmi.
Kar zadeva kazni za teroristična dejanja, sprejeti dogovor predvideva najmanj osem let zapora za sodelovanje v teroristični skupini in najmanj 15 let za njeno vodenje. Za zdaj ima le šest članic EU v svoji kazenski zakonodaji predvidene ukrepe proti terorizmu - Nemčija, Italija, Francija, Velika Britanija, Španija in Portugalska.
Ministri pa za zdaj še niso uspeli doseči kompromisa o drugem pomembnem ukrepu - sprejemu evropskega zapornega naloga. Večina držav se sicer strinja, naj ta nadomesti dolgotrajne postopke izročitve v primeru 32 kaznivih dejanj, med drugim v primeru terorizma, organiziranega kriminala, tihotapljenja ljudi, orožja in mamil, ugrabitev, spolnih zločinov, podkupovanja in rasizma.
Resne zadržke do tega seznama pa imata Italija in Irska; predvsem prva vztraja, naj seznam zajema le šest kaznivih dejanj, in sicer terorizem, organiziran kriminal, spolno izkoriščanje otrok in otroško pornografijo, tihotapljenje droge ali orožja ter ljudi.
Glavni cilj delovanja odslej stalnega urada Eurojust je okrepitev usklajevanja med nacionalnimi organi, pristojnimi za preiskave in zasledovanje na tem področju. Olajšali naj bi tudi postopek izročanja osumljencev. V Eurojustu sodeluje po eden predstavnik iz vsake države članice in sicer gre bodisi za tožilca, sodnika bodisi za predstavnika policije. Njegov trenutni sedež je v Bruslju, o dokončnem domovanju urada pa naj bi se na bližnjem vrhu v Laeknu dogovorili voditelji povezave.