Tako članice Unije kot države kandidatke sporazum o neizročanju ameriških državljanov lahko podpišejo, če je v njem zapisano, da imuniteta pred Mednarodnim kazenskim sodiščem ne velja za vse ameriške državljane, ampak le za ameriške vojake in diplomate, da ZDA zagotovijo, da bodo svojim državljanom obtoženim zločinov proti človeštvu sodile na domačih sodiščih in da imuniteta velja le za Američane ne pa tudi za državljane države podpisnice.
Danski zunanji minister Per Stig Moeller je prepričan, da pri tem dogovoru ne gre za popuščanje Ameriki in ne slabi moči Mednarodnega kazenskega sodišča. Sovražna do ameriške imunitete pred Mednarodnim kazenskim sodiščem pa ostaja Nemčija. Nemški zunanji minister Joschka Fischer je namreč zahteval jasno zavrnitev podpisovanja dvostranskih sporazumov. Večina držav članic je z doseženim zadovoljna, ali bo tak predlog sprejemljiv tudi za Washington, pa še ni znano.
Zunanji ministri so v Bruslju razpravljali tudi o financiranju širitve. Stališča držav so še vedno različna, tako da dogovora o načinu izračuna financiranja niso dosegli. Po danes predstavljenem danskem predlogu, pa bi Slovenija v skupni proračun Unije še vedno prispevala veliko več, kot bi iz njega dobila.