Razširjena trojka EU, ki jo je marca za oceno sodelovanja Hrvaške z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu oblikoval vrh povezave, se bo prvič sestala 26. aprila v Luksemburgu, je potrdil evropski komisar za širitev Olli Rehn, ki je eden od petih članov te delovne skupine.
Razširjena trojka bo ocenila sodelovanje s Haagom in Hrvaški pojasnila, kaj se od sodelovanja pričakuje, je dejal Rehn.
Kot je bilo mogoče še izvedeti, bodo v trojki poleg Rehna in predstavnika Luksemburga - po pričakovanjih bo to zunanji minister Jean Asselborn - še predstavnika dveh prihodnjih predsedujočih držav, Velike Britanije in Avstrije, ter visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana.
Trojka oziroma delovna skupina za Hrvaško naj bi se najprej sestala sama, nato naj bi sledil pogovor z glavno tožilko haaškega sodišča Carlo del Ponte, zatem srečanje s predstavniki Zagreba, delegacijo bo po napovedih vodila zunanja ministrica Kolinda Grabar Kitarović. Sestanek bo potekal dan za zasedanjem zunanjih ministrov EU, ko je sklican tudi prvi svet za stabilizacijo in pridruževanje EU-Hrvaška.
Zelena luč za SČG
Srbija in Črna gora je naredila prvi korak k članstvu v Evropski uniji. Evropska komisija je namreč petindvajseterici priporočila, da naj s SČG začne pogajanja glede sklenitve sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju.
"Evropska komisija je sprejela pozitivno odločitev. V študiji izvedljivosti je ocenila, da je država dovolj pripravljena za začetek pogajanj o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju. To je za SČG začetek poti v Evropo," je dejal evropski komisar za širitev Olli Rehn.
Evropska komisija je pripravljenost Beograda ocenila pozitivno predvsem zaradi izboljšanega sodelovanja s haaškim sodiščem.
Kot je pojasnil Rehn, morajo za začetek pogajanj priporočilo komisije sprejeti zunanji ministri EU in komisiji dati mandat za pogajanja o sporazumu, s sklenitvijo katerega bi SČG dobila status potencialne kandidatke in bi lahko vložila prošnjo za članstvo v EU. Rehn pričakuje, da bi se to lahko zgodilo "do poletja", nato pa bi se pogajanja začela v drugi polovici leta.
"Hitrost napredka bo povsem odvisna od Srbije in Črne gore, izvajanja reform in sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije," je opozoril Rehn in dodal, da glede na pretekle izkušnje pogajanja trajajo najmanj leto dni.
Serbski premier Vojislav Koštunica je dejal, da so na ta dan čakali od leta 2000, ko so z oblasti vrgli Slobodana Miloševića. "Vedno smo bili del Evrope in Evropsko unijo imamo za svoj dom," je v televizijskem nagovoru še dodal Koštunica, ki meni, da bo odločitev srbskemu narodu vlila novega optimizma.
Olli Rehn pa ob tem dodaja, da začetek pristopnih pogajanj s Srbijo ne pride v poštev, dokler ne bosta v Haagu najbolj iskana obtoženca, nekdanji vodja bosanskih Srbov Radovan Karađić in njegov nekdanji vojaški poveljnik general Ratko Mladić. Prepričan je, da bi oba lahko prijeli pred julijem, ko bo minilo natanko deset let od pokola v Srebrenici.
