Evropska unija ostro nasprotuje nadaljevanju sojenja osebam, med katerimi sta uslužbenca francoskega in britanskega veleposlaništva ter francoska jezikovna lektorica, ki so domnevno sodelovale v protestih proti vnovični izvolitvi Mahmuda Ahmadinedžada za iranskega predsednika.
Švedska je zatrdila, da gre za ukrep proti celotni EU. Kot je v soboto zvečer v posebni izjavi, ki je bila po navedbah švedskega zunanjega ministra Carla Bildta usklajena z Londonom, Parizom in Berlinom, zapisalo švedsko predsedstvo, je Evropska unija zaradi sodnega procesa vznemirjena in zahteva takojšnjo izpustitev obtoženih. Švedsko predsedstvo je opozorilo, da EU obravnava vsak ukrep iranskih oblasti proti posamezni članici sedemindvajseterice kot ukrep, ki je usmerjen proti celotni povezavi. V skladu s takšnim stališčem naj bi se Unija v prihodnje tudi ustrezno odzvala, čeprav konkretnih ukrepov predsedujoča EU v izjavi ni navedla.
Med možnimi odzivi se omenjajo odpoklic veleposlanikov vseh 27 držav članic ali dodatne finančne in gospodarske sankcije proti islamski republiki, pri čemer pa je to seveda odvisno od tega, ali bodo članice, ki si še zdaleč niso povsem enotne v politiki do Irana, za tak ukrep dosegle potrebno soglasje.
Obtoženi, da so vohunili
Med drugim sta se v okviru omenjenega sodnega procesa v soboto na zatožni klopi znašla 24-letna francoska lektorica Clotilde Reiss in lokalni uslužbenec britanskega veleposlaništva v Teheranu Hosein Rasam. Poleg tega je med več kot 100 obtoženci tudi francosko-iranska uslužbenka francoskega veleposlaništva v Teheranu, Nazak Afšar.
Reissova je obtožena, da je o protestih obveščala francosko veleposlaništvo, prav tako pa naj bi pisala o iranskem jedrskem programu. Rasam je obtožen vohunjenja, saj naj bi dogajanje na protestih po naročilih nadrejenih na veleposlaništvu spremljal za potrebe britanske vlade.
Britansko zunanje ministrstvo se je na sojenje Rasamu že jezno odzvalo in ga označilo kot nesprejemljivo in kot žalitev ter provokacijo s strani Teherana. Ob tem v Londonu dodajajo, da je začetek sojenja Rasamu v nasprotju z zagotovili, ki jih je Iran pred tem dal britanskemu vodstvu. Od Teherana so zahtevali pojasnila, na podlagi teh pa se bo London odločil za odziv "na to sramotno dejanje".
Iran izziva EU
Francosko zunanje ministrstvo pa je v izjavi v soboto zvečer zapisalo, da so obtožbe proti Reissovi in Afšarjevi povsem neutemeljene, obe pa da sta prikrajšani za pravico do pravne pomoči. Poleg tega iranske oblasti francoskega veleposlaništva niso obvestile o terminu druge razprave, uslužbenec veleposlaništva pa ni smel sodelovati na sojenju.
Švedski zunanji minister Bildt je še enkrat ponovil, da Iran z omenjenim procesom izziva celotno EU in da mora biti povezava v zvezi s tem vprašanjem "jasna". V svojem spletnem dnevniku je sojenje že pred tem označil za "zrežiran proces", kar je mnenje mnogih na Zahodu. Že danes naj bi švedsko predsedstvo znova posredovalo pri iranskih oblasteh.
Prvi mož iranske policije Esmaeli Ahmadi-Mokadam je medtem danes sporočil, da so oblasti priprle in nato odpustile direktorja zloglasnega zapora Kahrizak na jugu Irana, kjer je bilo zaprtih veliko udeležencev povolilnih protestov, nekateri med njimi pa naj bi umrli v sumljivih okoliščinah. Oblasti so odpustile tudi dva stražarja v zaporu, ki si je pridobil sloves iranskega Guantanama.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.