Luksemburški pravosodni minister Luc Frieden je v imenu predsedstva povezave napovedal, da bo prihodnji mesec na rednem ministrskem zasedanju o prepovedih nacističnih in antisemitističnih simbolov stekla tudi formalna razprava.
"O tem razpravljamo že predolgo. Prepoved dolgujemo tudi žrtvam Auschwitza in drugih koncentracijskih taborišč. Rasizem je nekaj, kar je v popolnem nasprotju s temeljnimi vrednotami evropske integracije," je poudaril Frieden. "Želimo ostro ukrepanje proti skrajni desnici in takšna prizadevanja je smiselno usklajevati na evropski ravni," pa je na primer menil tudi bavarski notranji minister Guenther Beckstein, ki je zastopal Nemčijo.
"Obsojamo vsako obliko diskriminacije, pa če gre za rasizem ali kakšno drugo obliko," je o tem dejal slovenski notranji minister Dragutin Mate, ki se je prav tako udeležil razprave.
Italija in Velika Britanija proti predlogu evropske komisije
Predloge v tej smeri je sicer že leta 2003 predložila Evropska komisija, vendar članice o njih niso dosegle potrebnega soglasja. Odločitev sta blokirali Italija in Velika Britanija. Slednja je vztrajala na stališču, da bi prepoved lahko kršila svobodo govora, medtem ko je Rim nasprotoval domnevno zato, ker se je koalicijska Severna liga zbala, da bi jo njene neofašistične korenine pripeljala v navzkrižje z novimi pravili.
Odbor za notranjo varnost?
Na kratko so notranji ministri razpravljali še o prihodnji finančni perspektivi EU, ki bo začrtala skupno porabo za obdobje 2007-2013, a brez posebnih zaključkov, morda le z ugotovitvijo, da je treba sredstva na področju pravosodja in notranjih zadev usmeriti v konkretne akcije. Govora je tudi bilo o odboru za notranjo varnost, ustanovitev katerega predvideva sicer še neuveljavljena ustavna pogodba.
Kot je povedal Mate, Slovenija tak odbor - usklajeval naj bi operativne aktivnosti na področju svobode, varnosti in pravic - podpira, vendar pa meni, da je treba natančno doreči, kaj notranja varnost je, kakšna naj bo njegova vloga v konceptu evropske varnosti in do kakšne izmenjave podatkov naj bi v tem okviru prihajalo. Nujno je namreč varovanje osebnih podatkov, je dejal minister ob robu zasedanja.
Za krepitev pravosodnega sodelovanja
Pravosodni ministri pa so se osredotočili na krepitev pravosodnega sodelovanja v EU. Slovenski minister Lovro Šturm je med drugim podprl predloge za izmenjavo informacij o kazenskih obsodbah in prepovedih, pa tudi za vzpostavitev evropskega registra obsodb, to je evropskega kazenskega imenika oziroma evidence. Oboje je ta teden predlagala Evropska komisija.
Šturm je ocenil, da bi bilo "smotrno preučiti možnost vzpostavitve Evropske kazenske evidence z omejenim seznamom kaznivih dejanj, pri katerih bi bila določena enotna doba, v kateri se kazenska sodba ne sme izbrisati iz evidence". Na ta seznam bi bilo sledeč sporočilu ministrstva smiselno uvrstiti 32 kaznivih dejanj, ki jih določa evropski zaporni nalog.
Kar se izmenjave o kazenskih obsodbah tiče, pa je minister podprl izmenjavo informacij o obsodbah za določena kazniva dejanja, in sicer z vključitvijo in razvojem Schengenskega informacijskega sistema (SIS II), saj ta vzpostavlja mehanizem za učinkovito izmenjavo informacij med nacionalnimi organi, hkrati pa ne omogoča pridobivanja vseh podatkov. Sistem se je v preteklosti na področju obveščanja o iskanih osebah izkazal za zelo uspešnega, je poudaril minister.
Pri tem je Šturm sicer opozoril, da bi lahko določene težave povzročal jezik, kar pa bi se dalo rešiti z uporabo enotnega obrazca. Potrebno je tudi natančno določiti organe, ki so pristojni prositi za podatke in odgovarjati na zaprosila, je menil minister. Nekatere pripombe so imeli tudi drugi ministri, a na splošno so predlogi naleteli na dober sprejem.
