EU povečala pritisk

Podpredsednik srbske vlade Miroljub Labus je v Bruslju menil, da bo Evropska unija z Beogradom najverjetneje prekinila pogajanja o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju. "Naslednji krog pogovorov, napovedan za 11. maj, bo zelo verjetno odpovedan," je pred pogovorom s komisarjem za širitev Ollijem Rehnom dejal Labus.

"Če bo do odpovedi tega kroga pogovorov prišlo, pa bodo odpovedani tudi vsi drugi krogi - vse dokler ne bo vzpostavljeno polno sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije," je tudi menil Labus. EU je, kot je znano, od Beograda terjala, da aretira in Haagu do 30. aprila izroči nekdanjega poveljnika srbskih sil v BiH, generala Ratka Mladića, kar pa se ni zgodilo. »Stvar se lahko reši v roku enega dne ali pa v roku petih let. Samo čudež, ki se mora zgoditi v 24 urah, nas lahko reši,« je Labus komentiral možnosti za aretacijo Mladića.

Rehn je sicer danes jasno dejal, da EU, če do aretacije Mladića ne bo prišlo, ne bo imela druge izbire, kot da prekliče naslednji krog pogajanj ter tako prekine pogovore, dokler Srbija ne bo dosegla polnega sodelovanja s Haagom. To je sicer povedal že minuli petek. Napovedal je še, da bo dokončno odločitev sprejel po posvetu z glavno tožilko haaškega sodišča Carlo Del Ponte. Z njo naj bi se slišal v sredo, zatem pa bi bila odločitev lahko sprejeta zelo hitro.

Bodo spet prestavili rok?

Komisar je v petek tudi spomnil, da je EU rok za predajo Mladića Beogradu za mesec dni že podaljšala konec marca, potem ko je Del Pontejeva v Bruslju poročala o "napredku" v sodelovanju s sodiščem in ko je komisija dobila zagotovilo srbskega premiera Vojislava Koštunice, da bodo Mladića kmalu aretirali. K podaljšanju so prispevale tudi zapletene politične okoliščine po smrti nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića v priporu haaškega sodišča.

Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju je oblika sodelovanja med EU in balkanskimi državami, ki slednjim ob sklenitvi daje tudi status potencialnih kandidatk za članstvo v povezavi. V okviru procesa imajo balkanske države obvezo polnega sodelovanja s haaškim sodiščem, kjer sta na listi obtožencev, ki še niso v zaporu, na prvem in drugem mestu prav general Mladić in nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić.

Oba sta obtožena genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v Bosni in Hercegovini v obdobju 1992-1995. Od izdaje obtožnic dalje sta na begu in kljub širokim mednarodnim prizadevanjem nista bila ujeta. EU in Haag verjameta, da se Mladić skriva v Srbiji in bi ga srbske oblasti s pravo politično voljo lahko aretirale.