Načrtovana pravosodna reforma na Poljskem "bistveno povečuje sistemsko grožnjo pravni državi", je danes izpostavil podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans. Reforma sicer še ni sprejeta, če pa bo, pa se lahko Poljski obeta celo sprožitev 7. člena pogodbe EU.
Poljska meni, da so kritike preuranjene in neupravičene. Dodali so, da gre za poskuse, da bi se v zakonodajni postopek na Poljskem vmešali od zunaj. "Ni prostora za osebno misijo," so se na besede Timmermansa odzvali v Varšavi. Dodali so, da je Poljska pripravljena na dialog, če bodo spoštovana načela suverenosti države članice Evropske unije.
Ostro svarilo Evropske komisije
Evropska komisija je namreč danes na Poljsko naslovila ostro svarilo, da je zaradi načrtovane sporne pravosodne reforme zelo blizu sprožitve 7. člena pogodbe EU, ki v skrajnem primeru sistemskih groženj pravni državi predvideva začasen odvzem glasovalnih pravic kršiteljici. V bruseljskem žargonu mu pravijo "jedrska bomba".
Celoten sveženj reform bi po besedah predsednika Evropske komisije odpravil vsakršno neodvisnost pravosodja, ki bi bilo popolnoma pod nadzorom vlade, sodniki bi služili volji politikov, je Timmermans ponazoril grožnjo.
Komisija trenutno še ne more ukrepati, ker reforma še ni sprejeta, bo pa po Timmermansovih besedah hitro pripravila nov sveženj ukrepov, vključno s pravnim postopkom zaradi kršenja evropske zakonodaje, ki ga namerava sprožiti prihodnji teden.
Načrtovana poljska reforma namreč po oceni komisije krši poljsko ustavo in evropsko pravo ter vpliva na vsakogar, ki posluje na Poljskem ali s Poljsko, tudi na obiskovalce Poljske. "Kar se dogaja na Poljskem, vpliva na vse nas," je poudaril Timmermans.
Kljub temu "jasnemu in močnemu" sporočilu je komisija še vedno na voljo za dialog, je zatrdil Timmermans ter dodal, da poljska ministra, ki ju je povabil na pogovor, veliko govorita o njem na prav nič laskav način, bi bilo pa bolje, če bi govorila z njim.
Prvi podpredsednik komisije je tudi ostro obsodil ustrahovanje poljskih novinarjev, ki postavljajo vprašanja, kritična do poljske vlade, in pozval, naj se to takoj ustavi, saj ni demokracije brez svobodnih medijev.
Sporni ukrepi poljske vlade sprožajo tudi vprašanje izstopa Poljske iz EU, na katerega Timmermans odločno odgovarja: "Poljaki nikakor ne bodo podprli vlade, ki bi zagovarjala izstop iz EU."
Možnost uporabe 7. člena proti poljski vladi pod taktirko vodje vladajoče stranke Zakon in Pravičnost (PiS) Jaroslawa Kaczynskega se omenja že več kot leto in pol, a današnje Timmermansovo opozorilo je najostrejše doslej.
Kakšen je postopek?
Komisija je začela proti Poljski ukrepati januarja lani, ko je sprožila preliminarno preiskavo, prvo fazo v sklopu tristopenjskega okvira za odpravljanje sistemskih groženj pravni državi, uvedenega leta 2014.
Na prvi stopnji komisija najprej oceni, ali obstajajo jasna znamenja sistemskih groženj pravni državi. Če obstajajo, pošlje problematični članici mnenje, v katerem vsebinsko utemelji svoje skrbi.
Na drugi stopnji komisija poda priporočilo ukrepanja kršiteljici za odpravo problemov, na tretji stopnji pa pozorno spremlja izvajanje tega priporočila, pri čemer se lahko v skrajnem primeru odloči za uporabo 7. člena pogodbe EU.
Postopek uporabe 7. člena je dvodelen: prvi del je preventiven in se uporablja v primeru tveganj resnih kršitev, drugi pa predvideva sankcije v primeru obstoja resnih kršitev, vključno z začasnim odvzemom glasovalnih pravic.
Postopek uporabe 7. člena lahko sprožijo tretjina članic, Evropski parlament ali Evropska komisija. Obstoj resnih kršitev lahko opredelijo le voditelji članic EU s soglasjem, o sankcijah pa nato odločajo članice s kvalificirano večino.
Uporaba 7. člena v primeru Poljske je bila lani malo verjetna, saj si EU ob vseh krizah ni želela vojne z lastno članico. Po umiritvi napetosti zaradi migracij in brexita so ob novih spornih potezah poljske vlade okoliščine danes drugačne.
Kakšna je reforma?
Reformo pravosodja sestavljata dva zakona. Eden spreminja delovanje vrhovnega sodišča. Med drugim bi morali vsi trenutni sodniki- razen izjem, ki bi jih določil pravosodni minister – v pokoj.
Pravosodni minister bo v skladu s predlogom zakona tudi odgovoren za izbiro kandidatov, ki bodo nasledili upokojene sodnike. V primeru upokojitve predsednika vrhovnega sodišča pa bi "njegove dolžnosti in pooblastila prešle na sodnika, ki ga bo določil pravosodni minister". Kritiki opozarjajo, da bodo položaje vrhovnih sodnikov zasedli pravniki blizu PiS.
Drugi zakon pa predlaga, da bi parlament imenoval vseh 25 članov poljskega sodnega sveta. Poleg tega bo 30 dni po uveljavitvi predčasno prenehal mandat vsem članom sveta, na njihova mesta pa bodo imenovali nove ljudi.
KOMENTARJI (57)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.