Lavrov: Samo Venezuelci imajo pravico odločati o svoji prihodnosti

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v sobotnem telefonskem pogovoru z ameriškim kolegom Mikom Pompeom obsodil ameriško vmešavanje v notranje zadeve Venezuele in njen destruktiven vpliv na državo.

"Provokacije in destruktiven zunanji vpliv pod hinavskim izgovorom humanitarne pomoči nimajo ničesar skupnega z demokratičnim procesom," je, kot so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva, dejal Lavrov.

Obsodil je "ameriške grožnje legitimni vladi v Venezueli" ter Washington obtožil vmešavanja v notranje zadeve suverene države in odkritega kršenja mednarodnega prava.

Izrazil pa je pripravljenost Moskve na "dvostranske posvete" z Washingtonom glede Venezuele, a pod pogojem, da bodo potekali v skladu z načeli ustanovne listine Združenih narodov. "Samo Venezuelci imajo pravico odločati o svoji prihodnosti," je dodal.

Zunanja ministra sta govorila tudi o razmerah v Siriji, Afganistanu in na Korejskem polotoku, so še sporočili iz Moskve.

Moskva za Madura, Washington za Guaidoja

Moskva in Washington sta v venezuelski krizi na nasprotnih bregovih. Moskva podpira venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, Washington pa vodjo opozicije in samooklicanega začasnega predsednika Venezuele Juana Guaidoja.

Lavrov je med petkovim obiskom venezuelski podpredsednici Delcy Rodriguez v Moskvi obljubil nadaljnjo rusko podporo Maduru, vključno s humanitarno pomočjo. Dejal je, da je Rusija v Venezuelo v zadnjem času poslala 7,5 tone zdravil, prejeli pa so prošnjo za še več pomoči.

EU opozarja Caracas pred aretacijo Guaidoja

Evropska unija je medtem v soboto opozorila Caracas pred aretacijo Guaidoja, ki kljub nevarnosti aretacije napoveduje, da se bo vrnil v domovino.

Potem ko je te dni večkrat napovedal, da se bo vrnil, je danes na Twitterju ob napovedi vrnitve domov pozval Venezuelce v ponedeljek in torek k protestom po državi. K prvim je pozval v ponedeljek ob 11. uri po lokalnem času. O krajih zborovanj jih bodo obveščali na preverjenih straneh družbenih medijev, je dodal.

Venezuelsko vrhovno sodišče je januarja Guaidoju namreč prepovedalo potovanje v tujino, ker proti njemu poteka preiskava zaradi domnevnega kršenja ustavnega reda.

Predsednik parlamenta in vodja opozicije je kljub temu 22. februarja uspel priti v sosednjo Kolumbijo, kjer je skušal voditi akcijo dostave humanitarne pomoči Venezueli. Nato se je v Bogoti udeležil srečanja držav skupine iz Lime ter obiskal več držav v iskanju podpore. Med drugim je obiskal Brazilijo, Argentino, Paragvaj in Ekvador. V soboto je tako v Ekvadorju znova napovedal vrnitev v domovino. Predvidoma naj bi se vrnil do ponedeljka.

"Katerikoli ukrepi, ki bi lahko ogrozili svobodo, varnost ali osebno integriteto Guaidoja, bi pomenili veliko naraščanje napetosti in bi naleteli na odločno obsodbo mednarodne skupnosti," je v imenu držav članic Evropske unije v izjavi izpostavila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.

Spomnila je, da imajo člani venezuelskega parlamenta ustavno zagotovljeno imuniteto, ki jo je treba v celoti spoštovati. "Poslanci bi morali uresničevati svoj mandat brez njihovega zastraševanja ali zastraševanja članov njihovih družin," je dodala v pisni izjavi.

S tem se je odzvala na izjave venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, da bi lahko Guaidoja ob vrnitvi v domovino aretirali. "Ne more kar prihajati in odhajati. Moral se bo soočiti z roko pravice in pravosodje mu je prepovedalo, da zapusti državo," je v torek dejal Maduro.

Večina držav članic EU je sicer priznala Guaidoja za začasnega predsednika s ciljem, da bi v državi pripravili nove predsedniške volitve po lanski sporni vnovični izvolitvi Madura za predsednika. EU si želi mirne in demokratične rešitve za krizo, je v izjavi znova poudarila Mogherinijeva.