Evropski parlament pričakuje, da bo dogovor o naslednjih korakih dosežen po mednarodni ministrski konferenci o ribištvu v Sredozemlju, ki bo v Benetkah 25. in 26. novembra.
Takšno sporočilo so danes, le nekaj dni pred hrvaškimi parlamentarnimi volitvami, evropski poslanci naslovili na Zagreb, ki so ga pri tem tudi opozorili, da so intenzivni dialog in diplomatska sredstva najprimernejši način za dogovor o mejah. V poročilu o napredku petih balkanskih držav v procesu stabilizacije in pridruževanja ter s tem na poti v Evropsko unijo pa nedavne hrvaške odločitve za začetek postopka za arbitražo o morski meji s Slovenijo Evropski parlament ni omenil.
Poziv Zagrebu je bil sicer na današnjem glasovanju o omenjenem poročilu na plenarnem zasedanju parlamenta v Strasbourgu nekoliko spremenjen, in sicer na zahtevo poslanske skupine liberalcev (ELDR), za katero pa so amandmaje pripravili slovenski opazovalci v tej skupini. Po predlogu avtorja poročila, nizozemskega poslanca Zelenih Joosta Lagendijka, naj bi bil dogovor o naslednjih korakih dosežen že v Benetkah, prav tako na so bile države Jadranskega bazena precizirane kot sosednje države.
Kritike na tri balkanske države zaradi dvostranskega sporazuma o ICC
Ob obžalovanju glede cone pa je bila Hrvaška v poročilu deležna tudi izrecne pohvale, in sicer zato, ker z ZDA ni sklenila dvostranskega sporazuma o Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC), čeprav je zato izgubila precej finančne podpore.
Tri druge balkanske države, Bosna in Hercegovina, Albanija in Makedonija, so bile namreč deležne precej ostrih kritik zaradi svoje drugačne odločitve. "Članstvo katerekoli države iz procesa stabilizacije in pridruževanja v EU v prihodnosti je nezaželeno, če je ali če bo ta država z ZDA imela sklenjen dvostranski sporazum, ki bo ogrožal polno učinkovitost ICC," so opozorili evropski poslanci.
Pri tem so se sicer odrekli še večji ostrini, saj so na glasovanju zavrnili dopolnilo, ki ga je predložil avstrijski poslanec Johannes Swoboda ter v imenu poslanske skupine socialistov predlagal zapis, da je v primeru sklenitve sporazuma z ZDA nezaželeno ne le članstvo v EU, temveč tudi sklenitev sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju.
Svarilo peterici glede ICC je sicer sam avtor poročila Lagendijk izpostavil kot eno osrednjih opozoril v dokumentu, omenil pa je še dve osrednji točki - željo po trajni rešitvi položaja Srbije in Črne gore ter nujnost dokončne ureditve statusa za Kosovo. Brez slednje ne bo mogoča učinkovita rešitev nobenega od ključnih problemov, so njegovo stališče v poročilu podprli poslanci.
V primeru SČG pa po Lagendijkovem mnenju vztrajanje po sobivanju obeh delov v eni državi za vsako ceno ni smiselno. EU naj SČG pomaga pri iskanju trajne rešitve, vendar naj pri tem zavzame nevtralen pogled, je v svoji končni oceni zapisal Evropski parlament.
Poročilo za balkansko peterico so sicer evropski poslanci letos sprejeli že drugič. Ob konkretnih ocenah in opozorilih za vsako posameznico je parlament svoje pripombe naslovil na celotno skupino držav iz regije.
Napredek peterice na poti v EU naj bo mogoč le ob izponjevanju vrste političnih kriterijev - ta so ob že omenjenem vprašanju ICC še sodelovanje s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, vračanje beguncev in razseljenih oseb ter aktivni boj proti korupciji, organiziranemu kriminalu in tihotapljenju ljudi, orožja in drog, so med drugim še menili poslanci.
