Narasle vode Labe bi lahko v Bitterfeldu v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt dosegle tudi ogromen kompleks kemične industrije, kjer je zemlja še iz časov nekdanje vzhodne Nemčije onesnažena z živim srebrom in dioksinom.
Iz okolice mesta Wittenberg so pred visokimi vodami že evakuirali okoli 40 tisoč ljudi, predvsem so prizadete vasi v okolici Luthrovega mesta na vzhodu dežele Saška-Anhalt. Vrhunec poplav v okrožju mesta Wittenberg na vzhodu dežele Saška-Anhalt šele prihaja. V delu Wittenberga, Pratau, je moralo domove zapustiti dva tisoč ljudi, potem ko je reka prestopila vrh jezu in se prebila skozi pregrado iz vreč peska. Po besedah predstavnika štaba za civilno zaščito, se razmere iz minute v minuto poslabšujejo. Staro središče mesta Wittenberg, kjer je živel ustanovitelj nemškega protestantizma Martin Luther, za sedaj še ni ogroženo.
Na Saškem, v bližini mesta Torgau, je popustil nasip na reki Labi. V mestu in njegovi okolici, od koder so že evakuirali kakih 20 tisoč ljudi, je razglašena najvišja stopnja pripravljenosti.
Reševalne ekipe delajo tudi na skrajnem severu Nemčije vse do izliva reke Labe v Severno morje pri Hamburgu, kjer utrjujejo nasipe reke v pričakovanju visokih voda.
V Dresdnu se gladina reke Labe še naprej zmanjšuje in je padla za skoraj 30 centimetrov na 8,61 metrov. Kljub temu so razmere v okolici Dresdna še vedno kritične. Med Leipzigom in Dresdnom ter Leipzigom in Berlinom so zaprte vse prometne povezave. Kot nadomestilo med mesti vozijo hitri avtobusi.
V Coswigu, v bližini Dresdna, je približno 20 tisoč ljudi ostalo brez pitne vode. Na jugu Nemčije so se razmere normalizirale. Tako so izredne razmere v soboto odpravili na Bavarskem, nazadnje pa še v mestu Passau, ki so ga narasle vode Donave najbolj prizadele.
Bodo budimpeštanski nasipi zdržali?
Razmere se zaostrujejo tudi na Madžarskem. Več kot 20 tisoč ljudi sodeluje pri krepitvi nasipov ob Donavi, so sporočili iz centra za boj proti katastrofam v Budimpešti. Doslej so iz več krajev na Madžarskem že evakuirali kakih 1700 ljudi, v nevarnosti naj bi bilo predvsem 28 mest in vasi severno od Budimpešte.
Z naraslimi vodami Donave se bojujejo tudi drugod na Madžarskem. V turističnem mestecu Szentendre skušajo tako prebivalci z vrečami peska zaščititi svoje domove pred hitro naraščajočo reko.
V ZRJ so med mestoma Pertovaradin in Sremski Karlovac na Donavi uvedli redne ukrepe ob poplavah, od torka naprej pa bodo na reki uvedeni izredni ukrepi, da bi se zaščitili pred poplavami.
Pri kraju Batine na Hrvaškem je vodostaj Donave dosegel višino 6,17 metra in še raste. Zaradi kitičnega stanja že gradijo nasipe, kjer še niso zgrajeni. Največji poplavni val pričakujejo v torek, ko bi Donava lahko dosegla tudi višino od 8,2 do 8,3 metra, po napovedih pa lahko nasip zdrži do 8,8 metra.
Razmere na Češkem se počasi umirjajo
Visoka voda reke Labe na severnem Češkem upada hitreje kot so pričakovali, saj je vodostaj reke padel že za okoli 2,5 metra. Več deset od skupno šest tisoč evakuirancev se je v bližini češko-nemško meje že lahko vrnilo na domove. V Pragi pa se je v noči na nedeljo zrušila že tretja večnadstropna stavba, pri čemer nihče ni bil ranjen. V poplavah najbolj prizadet del mesta, četrt Karlin, zato ostaja zaprt, policija pa prebivalcem preprečuje, da bi se vrnili na domove. Ker so naraste vode reke Vltave v tem delu češke prestolnice spodjedle temelje, oblasti načrtujejo rušitev še desetih stavb.
Srečanje predsednikov vlad prizadetih držav
V Berlinu so se sestali premieri Nemčije, Avstrije, Češke in Slovaške, držav, ki so jih poplave najbolj prizadele, in predsednik evropske komisije Romano Prodi, ki je voditeljem dejal, da bo Evropska unija pri odpravljanju škode pomagala državam Srednje Evrope. Obenem so se dogovorili tudi za ustanovitev sklada za katastrofe, ki bo služil za prihodnje takšne krizne razmere.
Na sestanku sicer niso govorili o konkretnih številkah finančne pomoči žrtvam poplav, saj se poplave nadaljujejo, je pojasnil nemški kancler Gerhard Schröder, ki je še dodal, da je že sedaj jasno, da je škode za več milijard evrov.
Evropa obljublja finančno pomoč
Tudi iz ostalih delov Evrope prihajajo obljube o pomoči najbolj prizadetim. Španski premier Jose Maria Aznar je svojim kolegom iz Nemčije, Avstrije, Češke, Romunije, Bolgarije in Slovaške že poslal telegram, v katerem obljublja sodelovanje pri obnovi.
Evropska investicijska banka je napovedala začetek posebnega programa za reševanje posledic katastrofe in podelitev posebnih ugodnih posojil za obdobje do 30 let.
UNESCO pa je mednarodno skupnost pozval, naj ohrani in obnovi kulturne dobrine, ki so jih prizadele poplave. Pri tem UNESCO obljublja tehnično in finančno pomoč.
