O tem so se dogovorili zunanji ministri povezave, odločitev o začetku pogajanj s Hrvaško pa morajo sprejeti voditelji unije, vključno z natančnim datumom, o katerem danes ni bilo govora oziroma ni bil konkretno določen. Premieri oziroma predsedniki držav bodo o tem razpravljali v uvodu v vrhunsko zasedanje v četrtek zvečer, dokončno pa dogovor dosegli v petek, 17. decembra. Po današnji ministrski razpravi o Hrvaški naj bi novi predlog sklepov za vrh oblikovalo nizozemsko predsedstvo EU do četrtka.
Kdo bo potrjeval sodelovanje s Haagom?
Kdo bo potrjeval sodelovanje s sodiščem v Haagu, sledeč razpravi zunanjih ministrov v sklepih z vrha najverjetneje ne bo zapisano. Tako bi se o ravni sodelovanja Hrvaške s Haagom lahko odločile članice same, lahko pa bi - kar je bolj verjetno – za njeno oceno EU prosila glavno tožilko haaškega sodišča Carlo del Ponte.
Stališča članic so bila glede Hrvaške v dosedanjih usklajevanjih pred vrhom -na ravni stalnih predstavnikov pri EU, to je veleposlanikov v Bruslju na t. i. coreperju - precej razdeljena.
Pomisleki zaradi Gotovine
Za Francijo, Nemčijo in Avstrijo začetek pogajanj marca ali aprila ni bil nikdar sporen, druga skupina držav na čelu z Veliko Britanijo pa je imela zaradi nepopolnega sodelovanja države s Haaškim sodiščem v primeru hrvaškega generala Anteja Gotovine pomisleke in se je bolj nagibala k rešitvi, da se pogajanja lahko začnejo šele po polnem sodelovanju ali celo izročitvi Gotovine.
Gotovina v sklepih predvidoma poimensko ne bo omenjen, naj bi pa EU Hrvaško pozvala k sprejemu vseh nujnih korakov za polno sodelovanje s Haagom in poudarila, da mora biti "preostali obtoženi" čimprej ujet in poslan v Haag.
Pogajanja lahko tudi prekinejo
Hrvaška je sicer status kandidatke že dobila, in sicer junija letos, ko je vrh EU tudi napovedal, da se bodo pogajanja začela zgodaj v letu 2005.
Evropska komisija je oktobra letos pripravila pogajalsko strategijo za državo, v kateri pa datuma ni omenjala. V pogajalski proces je v primerjavi z zadnjo širitvijo uvedla nekaj novosti - med drugim bodo pogajanja lahko prekinjena, če bo Hrvaška med njihovim potekom "resno in nenehno" kršila sprejete demokratične zaveze.
Nobenih premikov glede Turčije
Zunanji ministri sicer na današnjem zasedanju niso razpravljali le o Hrvaški, temveč tudi o začetku pogajanj s Turčijo, kjer pa premikov po navedbah diplomatov ni bilo. So pa ministri danes še potrdili, da bosta Bolgarija in Romunija po sklenitvi pristopnih pogajanj - neformalno se je to že zgodilo, uradno pa bo odločitev sprejel vrh - pristopno pogodbo podpisali konec aprila ali v začetku maja prihodnje leto.
Turški parlament potrdil nov paket reform
Turški parlament je potrdil nov paket reform, ki urejajo področje zapornih in drugih kazni, državo pa naj približal standardom Evropske unije. Gre za zadnji paket reform, za katere se je turški parlament obvezal, da jih bo sprejel še pred sprejemom odločitve voditeljev EU o začetku pristopnih pogajanj z Ankaro konec tega tedna.
Danes sprejeti paket predstavlja le del obsežnega turškega kazenskega sistema, z njim pa naj bi država izboljšala pogoje v zaporih in izvajanje obsodb. "Sprejeti paket je zadnji v nizu reform kazenskega prava," je v nastopu pred parlamentom dejal turški pravosodni minister Cemil Cicek. "Turčija lahko zdaj z visoko dvignjeno glavo stopi pred zgodovino," je še dodal.
Z reformami želi država urediti kazni za jetnike, ki kršijo pravila v zaporu, mladoletni otroci pa bodo lahko ostali pri materah, ki so v zaporu. Reforme naj bi starejšim zapornikom, ki so bili obsojeni zaradi lažjih prestopkov, omogočile, da kazen prestajajo v hišnem priporu, bolnim zapornikom pa bo v prihodnje prestajanje kazni preloženo. Sprejeti zakon zapornikom zagotavlja tudi svobodo verske izpovedi, odpravil pa naj bi tudi diskriminacijo.
