'EU mora pritisniti na Srbijo'

Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je na konferenci z naslovom Balkan na razpotju, ki jo pripravlja bruseljski inštitut Friends of Europe poudarila, da je haaški obtoženec, nekdanji poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić v Srbiji. Evropska unija mora pritisniti nanjo, da bo lahko Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije uresničilo svoj cilj ter sodilo njemu in ostalim obtožencem, ki so še na prostosti, je dejala.

Tiste balkanske države, ki so sodelovale s haaškim sodiščem, zgled je na primer Hrvaška, so to storile, ker je nanje pritisnila EU, je povedala Del Pontejeva. "Enako mora EU storiti s Srbijo," je pozvala. "EU je najmočnejši vzvod za dosego sodelovanja. Hrvaška je naš najboljši zgled," je poudarila.

Haaški obtoženci, ki jih je Srbija v zadnjem času izročila, so se uradno večinoma predali prostovoljno, z Mladićem pa ne bo tako, v tem primeru je potrebno prijetje, operacija, je dejala glavna haaška tožilka. "Mladić je v Srbiji, vsi dokazi pričajo o tem," je poudarila.

Del Pontejeva je bila v ponedeljek na svojem zadnjem obisku v Beogradu pred iztekom mandata 31. decembra. "Mednarodna skupnost ne sme dovoliti, da najbolj odgovorna oseba za pokol v Srebrenici ostane na prostosti po izteku mandata sodišču leta 2010,'' je še poudarila.

Zadnji in nujni pogoj

Popolno sodelovanje pri prijetju in predaji Mladića Haagu je zadnji in nujni pogoj za Srbijo za podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju z EU, ki je prvi formalni korak na poti do polnopravnega članstva v EU. EU je zaradi nesodelovanja Beograda s Haagom celo za eno leto zamrznila pogajanja s Srbijo.

Čeprav v Bruslju vztrajno poudarjajo, da so pogajanja Srbije z EU in status Kosova ločena procesa, več diplomatskih virov navaja, da poskuša Srbija, ki se zaveda, da je Kosovo zanjo izgubljeno, v zameno zanj sedaj iztržiti čim več, tudi podpis sporazuma z EU brez predaje Mladića.

Beograd in Priština sicer prav te dni sklepata pogajanja o prihodnjem statusu Kosova, ki se bodo formalno končala 10. decembra, ko bo pogajalska trojka EU, ZDA in Rusije predala poročilo o pogajanjih generalnemu sekretarju ZN. Kosovo je bilo prav tako ena od vodilnih tem današnje konference o Balkanu.

''Predlog je dober''

Udeležence konference je sicer prvi nagovoril hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je poudaril, da je predlog odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija, ki predvideva nadzorovano neodvisnost, dobra podlaga za prihodnost Kosova. Hrvaška bo podprla rešitev, ki jo bo podprla mednarodna skupnost, je dodal.

Hrvaška je tudi zainteresirana za rešitev stanja v Bosni in Hercegovini, ki je prav tako pomembna točka trenj na Balkanu, je poudaril Mesić. "Nikoli nismo nehali poudarjati, da morajo Hrvati v BiH iskati svojo srečo v svoji državi BiH in da se njihova politika oblikuje v Sarajevu. Enako sporočilo bi moral vsem Srbom v BiH poslati tudi Beograd," je menil.

Vodja srbskih pogajalcev z EU in podpredsednik srbske vlade Božidar Djelić, ki je prav tako sodeloval v razpravi, pa se je na to odzval z besedami: "Beograd ne govori Banjaluki, kaj naj napravi. Dejstvo je, da delamo vse, kar je v naši moči," je zatrdil glede pogajanj z EU in o statusu Kosova.

Eden od govorcev na konferenci je bil tudi francoski državni sekretar za evropske zadeve Jean-Pierre Jouyet. "Kakršen koli bo rezultat pogajanj o Kosovu, vsi vemo, da bo Balkan visoko na agendi EU", je poudaril. "Pripravljeni smo prevzeti vso odgovornost pri soočanju s tem izzivom," je zatrdil.

Konference se udeležuje tudi slovenski poslanec v Evropskem parlamentu, sicer tudi član zunanjepolitičnega odbora parlamenta in poročevalec za Srbijo, Jelko Kacin (ALDE). V tridelni konferenci, ki se nadaljuje še popoldne, med drugimi sodelujeta tudi zunanji minister BiH Sven Alkalaj in ruski veleposlanik pri EU.