Nocoj se je v Bruslju začelo neformalno vrhunsko zasedanje voditeljev petnajsterice, na katerem naj bi slednji sprejeli dogovor o financiranju širitve, ki bo EU omogočil sklenitev pristopnih pogajanj z desetimi pripravljenimi kandidatkami do konca letošnjega leta.
Kompromis med Nemčijo in Francijo je bil sicer ključen za dogovor o skupnem izhodišču petnajsterice glede finančnih vidikov širitve EU, ki bo poleg potrjevanja širitvene strategije osrednja tema zasedanja v Bruslju. Po dogovoru o kmetijskih sredstvih naj bi "po letu 2007 prišlo do določitve najvišjega obsega sredstev iz naslova skupne evropske kmetijske politike," je po srečanju dejal nemški kancler Schröder. "Po letu 2007 pa vse do 2013 bodo kmetijski stroški omejeni, pri tem pa bomo upoštevali inflacijo," je po več kot enournem srečanju s francoskim predsednikom dejal Schröder. Francoski predsednik Chirac pa je ob tem dodal, da omenjeni kompromis "ohranja skupno evropsko kmetijsko politiko (CAP). "
"Menimo, da bomo porabili toliko sredstev, kolikor jih porabimo že danes. Do leta 2006 se torej ne bo spremenilo nič, po letu 2007 pa bomo zagotovili najvišji prag oziroma stabilizacijo kmetijskih stroškov," je še pojasnil nemški kancler. Schröder in Chirac pa sta se prav tako strinjala, da se bodo novinke leta 2004, ko bodo predvidoma vstopile v EU, postopno začele vključevati v sistem neposrednih plačil v kmetijstvu, vendar le do leta 2006, ko se izteče sedanje proračunsko obdobje.
Nemčija je zaradi strahu pred prevelikimi stroški razširjene unije zahtevala reformo kmetijske politike, za katero gre polovica unijinega skoraj stomilijardnega proračuna, že pred letom 2004. Francija pa je kot največja prejemnica kmetijskih subvencij kakršnekoli spremembe v kmetijski politiki zavračala. Njeno mnenje je delila večina članic, Nemčija pa je imela podporo še treh velikih neto plačnic v evropski proračun, to je Nizozemske, Švedske in Velike Britanije, ki so z dogovorom začele pogojevati pristopna pogajanja.
Najtrši oreh bo dogovor financah
Minister za evropske zadeve Janez Potočnik je o pričakovanjih Slovenije za 24 ur radijske novice povedal: "Najtrši oreh v Bruslju bo vprašanje dogovora o finančnih in proračunskih vprašanjih med petnajsterico. Tu se stališča nekaterih članic razhajajo in tudi niso povsem skladna s stališči komisije. Dosega tega dogovora bi pomenila, da se odpirajo vrata petnajsterice za pogovore s kandidatkami."
Potočnik je še povedal, da od dogovora med članicami v Bruslju, še ne moremo pričakovati tudi odgovorov na specifične probleme in interese, ki jih je v povezavi s finančnimi vprašanju že do slej izpostavljala Slovenija. Ti bodo predvidoma predmet pogajanj v novembru in prvih dneh decembra.
Finančna vprašanja širitve
Še vedno so odprta še prav vsa ključna vprašanja: upravičenost novih članic do neposrednih plačil v kmetijstvu, obseg in razdelitev sredstev za strukturno in kohezijsko pomoč, izplačevanje tako imenovanih kompenzacijskih plačil, s katerimi naj bi EU zagotovila, da nobena novinka ne bo postala neto plačnica v skupni proračun takoj po vstopu, ter posledično skupna vsota sredstev, ki bo potrebna za uspešno izvedbo tega zgodovinskega procesa.
Najtežje bo v EU doseči soglasje glede neposrednih plačil, a ne zato, ker bi katera od članic zares silovito nasprotovala s strani komisije predloženi desetletni postopni uvedbi te pomoči kmetov, temveč zato, ker štiri države, vse plačnice v skupni proračun, dogovor pogojujejo s sočasnim sporazumom glede reforme kmetijske politike unije, najdražje skupne politike, za katero gre vsako leto skoraj pol proračuna.
To bo sicer izjemno zahtevno, saj je Francija tik pred vrhom nakazala, da utegne svoj pristanek na kakršenkoli dogovor pogojevati z odprtjem vprašanja povračilnih plačil, ki jih iz skupnega proračuna dobiva Velika Britanija. Slednja, ki je ob Nemčiji in Nizozemski ter Švedski del omenjene četverice, temu seveda nasprotuje. Dodatno možnost dogovora zapleta tudi Nizozemska, začasni vladi katere je parlament odobril možnost dogovora le ob hkratnem dogovoru o kmetijski reformi. Na Švedskem so zato glede možnost dogovora pesimistični - premier Goran Persson celo ni izključil, da bo unija dogovor na to temo dosegla šele na vrhu v Koebenhavnu sredi decembra in nato konec leta sklicala še en vrh, na katerem bi vendarle končala pogajanja s kandidatkami.
Tokrat tudi o načrtih za drugi krog širitve
Voditelji bodo na srečanju potrdili tudi institucionalne rešitve za obdobje po širitvi ter poskusili najti za vse strani sprejemljiv dogovor o tranzitnem režimu za Kaliningrad, rusko enklavo ob Baltiku, ki bo po vstopu Poljske in Litve v EU popolnoma obkrožena z unijinim ozemljem. Prav tako bo petnajsterica skušala zarisati okvirne načrte za drugi krog širitve, z Bolgarijo in Romunijo, o katerem bo sicer konkretnejša šele decembra, ter nakazati pot naprej za Turčijo, s katero se o članstvu še ne pogaja.
Avstrijski kancler Wolfgang Schuessel se je izrekel proti prehitremu začetku pristopnih pogajanj med Evropsko unijo in Turčijo. Za nemški radio je Schuessel Turčiji priznal napredek na področju demokratičnih reform, vendar opozoril pred prehitrim premikom v smeri pristopnih pogajanj. Po njegovem mnenju bi bilo tako prezgodaj, če bi proces v smeri začetka pogajanj zagnali decembra letos na vrhu EU v Koebenhavnu.
