EU je zbližala stališča

Zunanji ministri Evropske unije so dosegli svoj cilj in zmanjšali število odprtih vprašanj v pogajanjih o reformi unije, je po nedeljskem zasedanju, ki se je zavleklo pozno v noč, povedal predstavnik predsedujoče, vodja nemške diplomacije Frank-Walter Steinmeier. Lahko govorimo o "zbližanju stališč", je dejal Steinmeier. Cilj je bil "zmanjšati število odprtih vprašanj, kar nam je do neke mere tudi uspelo", je poudaril. "To pa seveda ni konec procesa," je dodal.

Vse članice so enotne, da se pri oblikovanju novega dokumenta vrnemo h klasični metodi spreminjanja oziroma dopolnjevanja obstoječih pogodb, je pojasnil. Tako bo torej novi dokument temeljil na Pogodbi iz Nice. Prav tako so se vse pripravljene odpovedati skupnih simbolom, na primer himni in zastavi, ki bi preveč spominjali na status državnosti.

Rupel: Glavni problem je Poljska

Preostala vprašanja ostajajo odprta. Največja težava je še vedno Poljska, ki vztraja pri svoji zahtevi po spremembi sistema glasovanja. Poljska zunanja ministrica Anna Fotyga je povedala, da Varšava "ne more sprejeti sistema dvojne večine, opredeljene v ustavni pogodbi".

Glavni problem je Poljska, je pred začetkom zasedanja menil tudi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. Poljsko je treba vprašati, kaj resnično želi, je poudaril. Rešitev po njegovem mnenju sicer ni v novem preračunavanju glasov, temveč v vrnitvi k "pravim problemom" - energetski varnosti in solidarnosti.

Interes Slovenije je, da se zgodba pogajanj o novem dokumentu unije konča, preden začnemo s predsedovanjem, je še poudaril Rupel. Neuspeh vrha konec tedna v Bruslju "zagotovo ne bi razveselil Slovenije", je dejal, saj bi se med svojim predsedovanjem morala ukvarjati s to "zelo zelo težko nalogo".

Slovenski minister je sicer glede dogovora optimističen. "EU je komplicirana žival, v njej je veliko pomembnih in posebnih narodov, a mislim, da se je mogoče dogovoriti,'' je dejal. Minister ne pričakuje posebej težke razprave glede nizozemske zahteve za krepitev vloge nacionalnih parlamentov, prav tako je optimističen, da kompromisa ne bo oteževala Francija.

Francoski zunanji minister Bernard Kouchner je po koncu zasedanja menil, da "obstaja prožnost" pri iskanju rešitve in da je bila razprava "manj negativna, kot so pričakovali".

Vodja švedske diplomacije Carl Bildt je potrdil, da je "ustavna pogodba definitivno mrtva in da sedaj članice spreminjajo obstoječe pogodbe". Švedski minister je sicer zavrnil navedbe, da je Poljska osamljena. "Nimamo namena nikogar izolirati," je poudaril.

Francija in Španija sta sicer danes predstavili skupno stališče o elementih ustave, ki bi morali biti upoštevani v vsebini nove pogodbe, o kateri naj bi se dogovorili voditelji konec tedna v Bruslju. "To je skupno prizadevanje za izhod iz krize države, ki je ustavni pogodbi rekla ja, in države, ki ji je rekla ne, obe na referendumu," je pojasnil španski minister Miguel Angel Moratinos.

Velika Britanija vztraja pri neodvisnosti

Poleg Poljske se kot najtrša pogajalka omenja Velika Britanija. "Vztrajali bomo pri ohranitvi možnosti, da vodimo neodvisno zunanjo in obrambno politiko ter seveda, obdržali bomo svoj sedež v Varnostnem svetu ZN," je sporočila tiskovna predstavnica britanskega predstavništva pri EU.

To se nanaša na vprašanje zlitja sedanjih dveh pravnih osebnosti v eno, kar bi EU omogočilo učinkovitejše mednarodno delovanje ter okrepilo njen vpliv na račun tradicionalno močnih članic, kot je Velika Britanija. S tem se namreč odpre tudi vprašanje sedežev v mednarodnih organizacijah, na primer v ZN.

"V novi pogodbi ne bomo sprejeli ničesar, kar bi od nas zahtevalo spremembo veljavne zakonodaje o zaposlovanju in socialnih zadevah, ali pa bi nas hotelo prisiliti k spremembi vsebine ali finančnega vidika našega socialnega sistema," je še dodala tiskovna predstavnica. Enako po njenih besedah velja za britanski pravni sistem ter policijo in pravosodje.

Dogovor je nujen pogoj za to, da bosta lahko novi Evropski parlament po volitvah junija 2009 in nova Evropska komisija delovala učinkoviteje ter da bodo zagotovljeni pravni temelji za nadaljnje širitve. Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer danes dejala, da ne izključuje neuspeha.