Evropski komisar za širitev Olli Rehn je po srečanju s predsednikom Srbije in Črne gore Svetozarjem Marovićem v Beogradu poudaril, da Bruselj ne bo okleval s prekinitvijo pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu s SČG, če se bo pokazalo, da Beograd ne sodeluje v polni meri s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
SČG je zelo napredovala na področju sodelovanja s haaškim sodiščem, saj je v minulih mesecih izročila veliko število obtožencev. Evropska unija pa sedaj zahteva še izročitev nekdanjih vodilnih bosanskih Srbov, Ratka Mladića in Radovana Karadžića.
Rehn se je dotaknil tudi vprašanja prihodnosti SČG, ki že dlje časa obremenjuje odnose med Beogradom in Podgorico. Kot je zatrdil, Bruselj spremlja uresničevanje ustavne listine državne skupnosti, ki sicer obema njenima članicama dopušča razpis referenduma o prihodnjem statusu v SČG. Če se bo katera od njiju opredelila za referendum, ga bo morala izpeljati ob doslednem spoštovanju mednarodnih standardov, "toda nič v zvezi s tem vprašanjem ne bi smelo ogroziti napredka v pogajanjih o sporazumu", je poudaril Rehn.
Tudi Marović je zatrdil, da so zdaj za SČG prednostna naloga pogajanja o sporazumu, referendum v Črni gori pa po njegovem mnenju ne bi smel biti ovira za njihov potek. Marović, ki sicer prihaja iz Črne gore, je pojasnil, da je referendum v Črni gori "realnost", s katero se je treba soočiti. Pogajanj o sporazumu se je treba lotiti tako, da referendum ne bo ovira, ampak del evropskega procesa, saj bo, kot je poudaril, potekal v skladu z evropskimi standardi oziroma v skladu s priporočili pristojnih evropskih ustanov.
Srbija in Črna gora je danes uradno začela pogajanja o sklenitvi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju z Evropsko unijo, za kar so zeleno luč prižgali zunanji ministri EU na svojem zasedanju minuli ponedeljek.
Današnje slovesnosti v palači federacije v Beogradu ob uradni razglasitvi začetka pogajanj so se poleg Rehna in Marovića udeležili tudi premier Črne gore in Srbije Milo Djukanović in Vojislav Koštunica ter v imenu predsedujoče EU, Velike Britanije, britanski veleposlanik v SČG David Gowan.
Haaško sodišče združilo obtožnice
Tožilstvo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je obtožnice proti hrvaškim novinarjem, Josipu Joviću, Marijanu Križiću, Stjepanu Šešlju in Domagoju Margetiću, združilo v enotno obtožnico. V njej jih obtožuje združevanja za "skupno zamisel in strategijo" proti haaškemu sodišču.
Kot je dejal Margetič, nekdanji glavni urednik časnika Hrvatsko slovo, je 6. oktobra prejel dopolnjeno in spremenjeno obtožnico iz Haaga. Pojasnil je, da jih je haaško tožilstvo obtožilo kriminalnega združevanja zaradi razkritja identitete in izjave zaščitene priče.
Pri tem je dodal, da je haaško sodišče pred tem že samo objavilo dejstvo, da je zaščitena priča hrvaški predsednik Stipe Mesić. Kot je dejal, so po navedbah haaškega sodišča drugi razlogi za združitev obtožnice še medosebne vezi obtoženih ter "dejstvo, da bo kot glavna priča proti novinarjem nastopil predsednik Mesić." Tiskovna predstavnica urada hrvaškega predsednika Danijela Barišič za Hino ni želela komentirati Margetićevih navedb.
Margetić še ocenjuje, da gre pri obtožnici za presedan ter da je haaško tožilstvo ukrepalo iz političnih motivov. "Tožilstvo izbira, koga bo obtožilo za isto dejanje," je rekel, pri tem pa hrvaškega premiera Iva Sanaderja in hrvaško vlado ostro napadel zaradi "obtoževanja in kriminaliziranja hrvaških novinarjev." Po njegovih besedah je jasno, da hrvaška vlada obveščala haaško tožilstvo.
Haaško sodišče je 26. aprila objavilo enaki obtožnici za Margetića ter izdajatelja revije Hrvatsko slovo Stjepana Šešelja, v katerih ju je obtožilo neupoštevanja sodišča zaradi objave identitete in izjave zaščitene priče v primeru sojenja proti domnevnemu vojnemu zločincu Tihomirju Blaškiću. Pri tem naj bi šlo za pričanje hrvaškega predsednika Mesića novembra 1997, ki ga je Hrvatsko slovo objavilo novembra in decembra 2004. 20. septembra letos je nato haaško tožilstvo predlagalo združitev obtožnic za štiri hrvaške novinarje.
